Botanika. fi

90' A. Ohčna botanika .
Poskušnje so pokazale, da polju, 4 orale (--- 10,000 metrov,
glej fizike §. 8.) velikem, ena pšenična Žetev odvzame : 130 funto v
kalijevnatih soli, 67 funtov apnenatih soli in 260 funtov kremenite ,
vsega skup 457 funtov rudninskih sostavin . Med temi je 112 funtov
fosforovo kislih soli . Ce sejemo tedaj na enem in istem polju več le t
zaporedoma isto žito, je očitno, da mu odvzamemo prav mnogo oni h
rudninskih snovi, tako da jih bo vedno manj v povrhnjej prsti .
In resnično , čez nekoliko let je pridelek naše žetve vedn o
bolj in bolj ubog, tako da se kmali ne izplača več setev. Temu je
vzrok ta, da rastlina ne najde v tleh tistih rudninskih snovi, kteri h
potrebuje za svojo popolno razvitev, ali ne dovolj , ali pa ne v
.razpustrtem stanju .
Če hočemo neprenehoma žeti, moralno za to skrbeti, da da m
spet povrnemo toliko rudninskih snovi, kolikor jih je Žetev iz nji h
vzela. To se zgodi z gnojem . Gnoj imenujemo vse tiste snovi ,
ktere po njivi potrosene jo tako zboljšajo , da spet rodi tisto rito ,
ktero bi radi pridelali .
Najbolj navadni in od nekdaj rabljeni gnoj je človeško i n
Živalsko blato, pomešano z vsemi mogočimi odpadki gospodarstv a
in poljedelstva. Jasno je, da morajo v njem biti vse tiste organsk e
in rudninske snovi, ktere smo sè Žetvijo njivi vzeli in ktere ji te -
raj v gnoju spet povračamo .
Ogljenčnati deli gnoja, posebno slama , rahlajo tla in povečttjo
množino prsti in ogljenčeve kisline v njih ; dušečnate tvarine
dhjó amonjak, Ta kemijski razkroj imenovanih tvari , ki se god i
v tleh, je tudi izvirek toplote. Gnojena tla so vselej nekoliko toplej a
od negnojenih, in mnogo gnojenje zamore nekoliko nadomestit i
nedovoljno toploto zrakovo .
Stavnica ima v sebi jako mnogo soli, posebno fosforovo kislih .
Zato je pa .cavrtiea, tako imenovana gnojnica, prav izvrsten
gnoj za polja; poglavitna naloga poljedelcu je, da prav vestno nabira
in spravlja to smrdljivo kapljico , tako da mu je kolikor mogoče
malo pride v zgubo .
Razumljivo je, da je mnogo drugih stvari tudi dobrih za gnoj ,
ne le Živalsko blato in stavnica .
Sadra, smlete kosti, pepel iz drv , iz šote in iz premoga, iz -
lužen pepel, žgano apno , amónijakovnati odpadki iz raznih fabrik ,
vse te stvari so mnogo vredna gnojila . Mnoge fabrike, ki narejaj o
umetni ali r u d rt inski gnoj, se pečajo z nabiranjem takovih
stvari, kterim po tem dajejo pravšno podobo , da morejo rastlina m
dobro gnojiti. Za vkupno gospodarstvo cele dežele je velike imenitnosti
to, da se nobena taka stvar ne prezré in ne gre neporabljena
v zgubo, ktera bi, na njivo speljana in potrosena, pospeševala
rast koristnih zelišč .
Kolikor bolje poznamo sostavine tla , toliko primérnije gno j
za-nje zamoremo si izbrati. Če poznamo svoje njive dobro , bomo
jim dajali le tisto , ktero jim manjka , in mnogokrati bomo z nekolikimi
vrečami, napolnjenimi s kakovim gnojilom, dosegli ravno