Botanika. fi

Dicotyledones . VI. razred . Stročnice . 16 1
V zdravilstvu se rabita grenki sv . Petra ključ (Fumaria )
in grebenuša ali rainšelj (Polygala) .
Izmed grmov je imeniten, č esm in (Berberis) z jako kislimi ,
škrlatno rudečimi jagodami ; dren (Cornus mas) z rudečimi, podolgasthni,
vŽitnimi plodovi in z jako trdim lesom, s k o b o t o v e c
(Philadelphus), z belim, prijetno dišečim cvetjem . Spenjajoče se grma
sta vedno zeleni bršljan (Hedera helix) in m u č e n i c a (Passiflora),
ktere smo več vrsti dobili iz južne Amerike.
Med naše najlepše (lomače drevje štejemo lipo (Tiha), ktera
je velikanske rasti ; ona zraste čez 100 čévljev visoka in dosež e
starost še čez 1000 let. Lipovina je lahka in ločna , iz nje se delajo
raznovrstni izdelki ; iz lipovega ličja se delajo Štorje. Njen o
prijetno dišeče cvetje daje bčelom obilno medil ; tudi je lipov o
cvetje zdrav čaj. V isti red, kakor lipe, spada tudi rod C o r c h or
u s, doma večidel v vzhodnjcj Indiji in v Kini . Listje in ()mlad i
zelnatih vrsti tega rastlinskega rodu se v jutrovih deželah sploh
jedó za prikuho. Druga vrst tega rodu „ Corchorus textilis, daj e
vlakna, iz kterih se nareja trdno predivo , ki je v trgovini znano
pod imenom jute ali d G ut. Tega prediva se je leta 1861 pripeljalo
na, Angleško 1,071.000 centov, 1 cent po 10 do 12 tolarjev .
Izmed tujcev naj omenimo še mahagonovee (Svetenia) ,
ki daje izvrsten rudeč stolarski les ; drevo, koka imenovano (Erythroxylon
Coca) , kterega listje zveèijo prebivalci južne Amerike ;
g u i g u t o ve c (Hebradendron) vzhodnje Indije , ki daje znan o
lepo barvo slikarjem , in grm k o k ul (Coceulus), kterega plod j e
strupen ; seme te rastline je znano pri nas pod imenom ribj e
omotice.
Botanika, 11