Botanika. fi

94
B. Posebna botaiiika .
nehali nam dajati slador, bode rod malih belih mož, ki zrnje sejejo ,
pregnal rod mesojedcev , če se ti lovci ne odločijo, da bi sejali !
Bratje moji, slišali ste svojo osodo! "
Rastlina obilno poplača vsako njej skazano dobroto, vsak nánjo
obrnjen trud .. Naj se primerja kakor grah debel gornolček divjega
krompirja po M'eksikanskih gorah z velikanskimi gomolj i
krompirjevimi, izrastó na naših dobro obdelanih njivah ; nadalje
kakor gosje pero debela divja mrkva (kor&xje) in cikorija z sladornatimi
sočnatimi koréni sejane mrkve in cikorije, drobni kisli lesnik
z množtvom vsakovrstnih prijetnih, pozlahtnjenih jabelk.
Ne moremo si kaj , da ne bi v sledečem povedali primer, k i
kaže, koliko dobička daje posebej sadno drevje. V neki vasici Miz o
Darmstadta na Nemškem je v sedmeroletnej vojski obležal nek i
francoski vojnik bolan in ranjen . Usmiljeni kmetje so mu stregli ,
dokler ni ozdravel, iz prijaznosti in hvaležnosti do svojih dobrotnikov
je sklenil pri njih ostati, jim delati in siveti od dela svojih
rok. Kmetje so m.0 dali, da jim je krave pasel . Vojnik je zapazil ,
da je na golem pašniku mnogo prostora , kjer bi marsiktero koristno
drevo rasti moglo. To ga je nagnilo , da je neko zim o
napotil se v svojo domovino in od tam na hrbtu prinesel celo butaro
žlahtnih sadnih drevésec. Večkrat je storil to pot in s časo m
je zasadil ves pašnik z drevjem, tako da je zdaj tisti pašnik naj -
lepši gozd samega sadnega drevja , ki daje vsakega leta tolik o
dobička, da je izvirek blagostanja cele] občini .
B . Posebna botanika (rastlinopis) .
118 V prvem oddelku, kterega smo imenovali občno botanik o ,
smo obdelali nauk o rastlinskih organih in o njihovem delovanji ;
preostaja nam zdaj še, da se v tem drugem oddelku, kterega imenujemo
posebna botanika ali rastlinopis, soznanimo s po -
samimi rastlinskimi vrstini, z njihovimi znamenji, z njihovim razdelenjera,
razširenjein, uporabljenjem in z mnogimi drugimi posebnostmi,
ki človeku morejo biti v korist .
Raz;irenje rastlin po zemlji .
119 Površje zemeljsko je na prav razne načine pokrito z rastlinami.
Od ravnika (ekvatorja) proti obema póloma zemeljskim a
gubiva rastlinstvo bolj in bolj svojo raznovrstnost in bujnost, tak o
da so jelke in breze le še krevljasti grmi, in da je vrba le nize k
zelnat grmiček, še bolj daleč proti póloma se zamorejo obdržat i
le še mahovi in lišaji , na zadnje pa vtrpne v večnem snegu i n
ledu vsaktero življenje. Temu nasprotno pa opazujemo tira več()
bujnost rastlinstva, čim bolj se ravniku približavamo ; pod njim