Botanika. fi

Aeotyledones. II. razred . Praproti . 11 7
hiemale) rabi nam zatorej za likanje lesovine ; on raste po jarki h
in po močvirjih ; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten ,
škodljiv plevel peščenih njiv . Trosne pošte narejajo pri preslicah
na koncu vej stoječe, klasaste store . Drevesaste preslice se naj -
dejo pogostoma okamenjene (mineralogija § . 155 .) .
6. reci . .Praproti (Filiees). Tu srečamo veliko pleme, kije po 13 7
vnanjem jako približano popolnijim rastlinam . Praproti imajo tudi
cevne povezke, kakor popolnije rastline. Skorej vse se odlikujej o
z velikimi listi, s tako imenovanimi mahali, ki so po robu prav
mično narezljani, skorej pérnati in pred razvitjem po polzevo vvihani.
Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros .
Razvitje teh trosek je posebno znamenito . Iz kaleče troske se na -
redi listasta vpodoba, p r e d k a l (Prothallium) imenovana, na ktere j
se razvij‘) kalne t r o s k e (Archegonia) in p el o d k e (antheridi a
Potem, ko je troska bila, oplodjena, razvije se iz nje pravilna praprot,
med tem ko predkal izgine. Dovršena praprot rodi le tros ,
pa nikakoršnih pelodek ne .
Po naših gozdih se najdejo pogostoma orlova p r a p r o t
(Pteris aquilina), g l i s t n a p o dlesn j c a (Aspidium) , ktera rab i
proti glisti trakulji, zatem po zidovji in po pečinah lepi devic e
Marije lasci (Adiantum), s tenkim, Črnosvetlhn pecljem , in pa
zidna rutica ali sršaj (Asplenium) .
Izvrstne so praproti vlažnih vročih deželá, posebno otokov v
Južnem morji, kjer izrastó kakor drevje visoke in narejajo palmovim
gozdom podobne šume. Da je poginjena flora poprejšnjih časo v
tudi bila bogata na velikih praprotih, to smo že povedali v mineralogiji
( . 155 .) .
7. red. Lenič jeki (Lycopodiaceae) . Po hribovskih gozdih raste 13 8
lesi č j e k ali parke] (Lycopodium) , kterega trosniki stojé v
klasih in dajó kakor žeplo rumen , neizmérno droban prah, ki rabi
v ognjarstvu, posebno po gledišČih, kjer se posnéma blisek s tem ,
da se ta prah piha skoz svečni plamen .
B. Enokaličnice.
Vkupna znamenja rastlin tega oddelka so ena edina kalita, 13 9
nepravilno v deblu porazdeljeni cevni povezki in vzporedne Žile v
listih, Te rastline narejajo záse en posebni razred.
III. razred : Euokaliéniee ; Monocotyledoneae .
8. reci . Trave (Gramineae). Trave so eno izmed najveèih rastlinskih
redov z okoli 5000 vrstmi , izmed kterih jih čez 200 rast e
po slovenskih pokrajinah. Trave so družle, večidel zelnate rast -
line, ki so si po vnanje vse prav podobne ; njihovo steblo je votla ,
s kolenci razdeljena bit Le kuruza in cul rovi trst imata bil, na -
polnjeno sè sočnathn strženom . Listi so ozki in obsegajo bil pr i
dnu kakor nožnica . Le malo trav je vejnatih. Njihovi cveti so ne-
140