Botanika. fi

127
106
B, Posebna botanika.
Pokorny, Reichenbach, S iffren itd. Za spoznanjeHrvaškega
in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J . S c h l o ss
e r vitez Klckovski in Farkaš-Vnkotinovié Ljudevit ; za Srbsko Flor o
dr. Panèié v Belgradu, in za dalinatinsko Floro R. de V i s i a n i itd .
Saj ena. če že ne rečem, da več knjig, v kterih so zgorej imenovani
ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjeni h
rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna , če hoč e
kakovo vtrgano rastlino razeznati. določiti in ime jej najti . Edin i
pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo ,
natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi
rastlinami. Brez te vadbe , ki neizrečeno bistri opazovalnost, j e
nemogoče , da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinsk e
podobe in (la bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen .
V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel
le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v
zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne .
Aeotyledones (brezkaliniee) ,
Seni spadajo iz razreda steljk a r i c : alge, glive in lišaji ; iz
razreda listnatih t a jno c vetek : mahovi, preslice, praproti in
Iisičjeki. Vse breskaličnice so tajno ii vetk e, t. j. ne napravij o
ne cveta ne plodu . Vendar je za njihovo ohranitev prav obiln o
skrbljeno. Mnogo izmed njih se m n ož i z delitvijo . To se godi pr i
Pod. 159 . Pod. tGo . Po(i. 1(32 .
Mrvaste alge, 500krat 1,o -
ve(''ane .
Pod. 161 .
enostaničnih algah, pri
m r v a s tih alga h
(Stiickelalgen, Diatoma,
pod . 1b9. in I60 .) ,
pri kterih se vsak a
stanica zmrvi na dve
ali na štiri stanice ,
ktere se spet tako dalj e
delé ; potem pri dr oževni
plesnji (1efenpilz,Saccharomycetes
cerevisiae, pod .
61.), sostavljeniiz stanic.
v vrvce .
Pri tej se obloèujej o
posamezne stanice, ki
narejajo potem nov e
.roževna plesonj 450kr at . Sčetat ta vle,,enj 80krat vrvce. Glive , kako r
voveč:ana. poveana . pečenka (champignon),
ki iona jo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenowwano,
rast() iz njenih odločivših se koscev . Taki prosti raznmožitveni
organi, ki se dadó primerjati brstom in čebulam vi ; jilt rastlin ,
so prašne kali ali s o r edi j e, ki se nahajajo na, lišajih , in p a
la r stki . kakoršne imajo mahovi jetrenja -Ki . Ti organi se kar od -
ločijo od svoje rastline ter se izrastó v novo rastlinico .