Botanika. fi

P«Ioboslovje. Cvet. 49
funtov vode, trata eno oralo velikega travnika pa čez 8 1/2 milijonov
funtov .
Po dnevi dihajo listi kislec iz sebe, po noči pa dihajo kislec 7
v-se, in oddajajo ogljenčevo kislino v zrak. Tudi to je res, d a
zamorejo listi naravnost iz zraku sprejemati ogljenčeve kisline in
vodene pare in tedaj tudi doprinašati k reji rastline ; v ostalem
se pa vendar mora vzeti, da skorej edino le korenina redi rastlino .
Opomniti moramo še, da, v tem oddelku popisani opravk i
listja` pripadajo tudi vsem drugim zelenim, s režam .prevideni m
delom rastlinskim. Ne zeleni deli rastlinski, kakor posebno cvet i n
najbolj prašniki , pa jemljó kislec iz zraku in oddajajo ogljenčev o
kislino spet v zrak nazaj .
Posebni organi .
Tako se imenujejo nektere tvorine na rastlinah , ki se ne 5 8
morejo prištevati nobenemu doslej popisanemu organu. Sim spadajo
vitice ali ročic e, s kterimi plezajo mnoge rastline na ,
druge trdnejše rastline, ali pa po skalovji in zidovji, ter se z njim i
oprijemljejo ; potem iz spremenjenih vej in listov narejeni trni ,
ki so lesnati, ter se v tem razločujejo ocl bodic, ki sedé le rastlini
na lubu ter se ocl skorje odlupiti dadó , kakor nam je t o
znano na vrtni roži .
Tildi lasje so posebni organi, ki so po svoji debelosti, dolgosti
gostosti in po mestu, ktero je z njimi poraščeno , važna zna -
menja mnogih rastlin. Ti lasje so ali ščetinasti, trdi ostri ali mehki ,
puhasti in narejajo svilnasto ali volnasto, klobučinasto ali kocnjast o
prevleko po listih. Pekoče ščetine se imenujejo z ostrim so -
kom napolnjeni lasje , kakoršne imajo koprive . Razun tega imaj o
nektere rastline na sebi tudi žlez e, ki izločujejo iz sebe klejas t
ali. smolnat sok in pa luske, ki so večkrat prenaredbe ploščnatih
ščetin .
Cvet .
Rastlinam grozi v prirodi od nekdaj vedna poguba . Vsi ele- 59
meriti jih lomijo, podirajo in pokončujejo z vso svojo močjo , vs e
živalstvo jih razjeda sè svojimi glodavimi zobmi , in tudi človek ,
gospodar vsega stvarjenja, neprenehoma preganja in mori z ognjen i
z mečem te nežne in neoborožane Florine otroke, s kterhn i
je stvarnik polepšal zemljo . Zatorej bi pa bilo res rastlinstvo ž e
zdavnej zginilo iz zemeljskega površja , če mu ne bi po večnej
modrosti bila dana moč lastnega pomlajenja , ktero slavi vsaceg a
leta, na novo od mrtvih ostajaje . Vsaka rastlina je zavarovan a
proti nesreči, da bi se pogubila njena vrst, s tem, da razvija vse
svoje življenje večidel neštevilno veliko množino stvaric , ki imaj o
zrnoŽnost, da se v vgodnih okolnostih razvijejo v rastline iste vrsti .
Eno vrst teh stvaric že poznamo vémo že, da so popki ali brst i
tisti organi , ki so namenjeni za to , da življenje svoje matične
Botanika .