Botanika. fi

64
54 A . Občrta botanika .
Pod. 117 .
a d
Pod. 117 . 31etuljast cvet negnojevi ; a od strani. b od spred ; c jedro, krilo,
e ladjica .
bob , grah in mnogo drugih rastlin, ki narejajo veliko rastlinsk o
pleme metuljnic ali stročnic .
3 . Pr aš -n. i k i (stamina) .
Tretji listni krog v cvetu so p r a š n i č n i listi, ki so pa navadnim
listom tako malo podobni, da se imenujejo nitke . In re s
so večidel tako skrčeni, da jih ne bi nikdo imenoval liste , če se
rte bi pri mnogih cvetih dal očitno dokazati prehod od venčevi h
listov v prašnike .
Če preiskujemo n . pr. venèeve liste belega plučnika, tud i
lokvanj hnenovanega (Nymphaea alba), ali venčeve liste navadn e
pitane rože ali klinčiča, najdemo, da so venèevi listi proti sredini
vedno ožji in ovčji, da korali pridejo na vrsto taki, ki nosijo rumeno
glavičico, za temi pa taki, ki so Že na pol nitasti, kakav v pod . 118 .
in da, še bolj proti sredi stojé popolno razviti praši-liki . V ostalim
so prašniki bolj ali manj tenki, pod . 119. , časih široki, pod . 120 . ,
in ravno tako razno dolgi .
Pod. 118. Pod . 119 . Pod. 120 . Pod. 121 . Pod. 122.
L
Prašniki obstojé iz doljnega, večidel nitastega ali pecljatega ,
redkokdaj listastega dela, iz prašniène niti (filamentom}, in i z
gornjega dela, ki je podoben okroglemu ali podolgastemu mešičku ,
in ki se prašnica (anthera) imenuje. Ta prašnica je časih p o
vprek priraščena svojej niti na konec, kjer se lepo ziblje, kar n a
pr. videvamo pri travah, pod . 121. Poslednji, z drobnim, navadno