Botanika. fi

Sostava rastlin . 9 7
temi tremi oddelki, ker je vrba na visokih gorah mnogokrat zélnasta,
yv ravnini pa ali grmasta ali pa drevesasta .
Ce hočemo določiti , v kteri razdél da spada kakova stvar ,
jo moramo poprej prav na drobno preiskati in popisati . Zavolj
tega se je po kakovosti stvari v vseh znanostih razvil posebn i
popisni jezik, na z i vj e ali terminologija, kteri daje delom ,
podobam in lastnostim stvari dolóčena imena . Pri nas Slovencih
se ta popisni jezik še le razvija .
Zdaj sploh veljavno in zavolj svoje enostávnosti najbolj razšireno
sostavo rastlin se imamo zahvaliti Linné - ju, rojenemu na
Švedskem leta 1707, kteri se bo vselej imenoval kakor eden izme d
najbolj izvrstnih prirodoslovcev .
Linné je osnoval svojo sostavo na podlagi določenih r a z-
1 o čl( o v v cvetu rastlinskem, in je po tem naredil razne razrede i n
rede. To razdeljenje rastlinstva po posameznih delih rastlin p a
ni nič prirodnega, ampak le izmišljeno in umetno ; zato se L i n n
eva sostava imenuje umetna sostava .
To nepriliko je L i nné dobro čutil in zavolj tega je gledal ,
kolikor mogoče, da bi rastline po njihovih vkupnih lastnostih, p o
podobnosti in po vseh njihovih znamenjih razdeli v prirodn e
skúpine, ker umetna sostava meče časih najbolj različne rastline
3isti razred in narobe déva tudi časih medsebójno prav podobn e
rastline v razne rede in razrede. Na tej nalogi rastline po vse h
njihovih znamenjih porazdeliti v p r i r o d n.e rede in razrede, j e
pozneje delal Jus si e u, rojen v Genovi, ki je položil podlag o
prirodnej sostavi rastlin, ktero so pozneje,Presl, Decandolle,
E dlich e r , R . Brown nekaj dodelali , nekaj gledali j o
popraviti.
Tiste rastline, ki se vjémajo v vseh bitnih in nepremenljivih 12 3
znamenjih, spadajo v eno vrst (species) .
Rastlinske vrsti , ktere kažejo nekakovo skladnost, posebn o
3tistih svojih delih, iz kterih se plod naréja, sostavljajo en r o d
(genus) .
Vse v en rod spadajoče rastline dobé njegovo splošno im e
in potem priimek, kteri določi vrsto . Tako imamo rod Viola, vijolica
, ljubica , kteri obsega vrsti : Viola o d o r a t a , dišeč a
vijolica - -Viola tricolor, sirotica — Viola tanina, pasja
vijolica in drugih več .
Da se pri popisu rastlin'' vsaka rastlina imenuje sè svojim latinskhn
imenom, to je zato potrebno , ker ima ista rastlina skore j
3vsakem kraji drugačno ime, tako da ne bi bilo mogoče splo h
se razumeti, če ne bi pridjali latinskega imena .
Rodovi neke podobnosti nacejajo plemena ali družine .
Rastline istega plemena se imenujejo sorodne, ravno zavolj svoje
podobnosti, al to se ne sme pomešati s kemijsko sorodnostjo , ke r
e kemijska sorodnost največa med tistimi telesi, ki so si najman j
podobna .
Botanika .