Botanika. fi

II. Podoboslovje. Cvet . 5 1
obče cvetno pokrival o. Notranja dva kroga cvetnih listov sta
pa neobhodno potrebna za razvijanje plodu , in se zato imenujet a
bistvena cvetna dela .
Če gremo od zunaj proti notri, ali, bolje rečeno, od spod navzgor,
najdemo v popolnem cvetu sledeče štiri kroge različnih listov :
l . Časni listi . 2. Vénčevi listi . 3. Prašnični listi .
4. Plodovi listi ali plodolisti, ktere bomo popisali po d
navadnl,jimi imeni čaše, venca, prašnikov in pestiča .
Pa kakor očitna je na prvi pogled različnost med ravno imenovanimi
deli cveta, vendar pokaže primérjajoče opazovanje, d a
vsi skupaj niso nič druzega, kakor spremenjeni listi, da je lis t
vsem začetek. Lahko se zapazi podobnost mnogih čašnih listov s è
steblovimi listi ; z druge strani se pa čašni listi mnogokrat n e
dadó razločiti od venčevih listov, in ti spet prehajajo v prašnike ;
tudi pestič postane pri razvitji plodu mnogokrat prav podobe n
listom, ali se časih celó res spremeni v prave liste . G ~ e t h e-ova
zasluga je, da je dokazal edinstvo v teli premembah ali meta -
morfozah rastlinskih delov. Ravno to se potrjuje tudi v anatomijskem
pogledu ; vsi ti cvetni deli imajo cevi zavojnice in strže -
Ilovo stani č,je (strŽeno-vino), poslednje mnogokrat neizmerno rahl o
in nežno .
1 . čaša (calix) .
Čašni listi so še precej podobni steblovim listom, ker so tudi
zeleni in krepni. Pri mnogih rastlinah ima pa čaša vse druga n o
barvo, kakor zeleno, kakor, n. pr. pri F u c h s i ji, lepo škrlatno rudečo .
Mnogokrat n i Čaše, ali pa kanali o d p a de ; na pr. od makovega
cveta in od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji .
Taka čaša se imenuje odpadna . Ce notranje cvetne dele obdaj a
le e n listni krog, ali pa dva, ki sta enake barve, kakor n. pr. pri
tulipanu, se imenujejo ti zunanji cvetni deli cvetni o b o d (perigonium)
.
Čaša je ali ve čjistna ali enolistna .
Na večlistnej čaši se štejejo posamni listki in se popiše ,
kakošne so podobe in kako so postavljeni . Čaša je časih sostavljena
iz več vrstá časnih listov, kakor pri rude či. jagodi, (pod. 107.) ,
ki ima dvovrstno čašo. Pri enolistnej čaši se pazi na njen rob, k i
je navadno zobat, in na njeno podobo. Ožji spodnji njeni del s e
imenuje grlo .
Gledé podobe je čaša : cevasta ali valjasta, (pod. 103 .) ;
kijasta, vrčasta (pod. 104 .) ; obličasta, (pod. 105 .) ; vrtavkasta
(pod. 106 .) ; zvonasta, lijasta, napihnjena, itd .
Čašino grlo jeali golo ali kosmato, in s kosmatinam i
časih zaprto .
Pravilna se imenuje čaša, če so si vsi njeni posamni listki me d
seboj popolnoma enaki ; v protivnem slučaji je čaša nepravilna .
Nepravilna enolistna čaša je mnogokrat dvoustnata, namreč raz -
4 *