Botanika. fi

4
Občna botanika.
med lesnimi stanicami zaprti strženovi stremeni sostavljenl le i z
ene ali iz dveh stanic .
Pod. 69 . Pod. 70 . Pod. 71 .
Pri tej priliki omenimo, da so cevni povezki vsega, hvojneg a
lesa (vseh storžnjakov) sostavljeni edino le iz pikast i h lesni h
stanic (pod. 70.), in da nimajo pravih cevi . Ali v njihovem les u
je mnogo s ni o I n.ih cevi d (pod. 69.) , omejenih z tenkostenatirni
stanicami. Po teh anatomijskih posebnostih se dá les vsakeg a
storžnjaka (tudi najmanja trščica njegova), dà še celó če je okam.enjen,
za gotovo razločiti od vsacega druzega lesa .
40 Če prerežemo leseno deblo poprek, se nam pokaže, da s o
njegove zunanje ali mlajše letnice manj trde , kakor stareje , i z
kterih je notranji del debla. Tudi se mlaji les, belina imenovan ,
navadno razloči po bolj blede] svojej barvi od znotranjega, kterega
drvarji dobro poznajo pod imenom zrelega les a. Belina se ne
rabi za nikakoršno delo, ker postane rada gobova in črviva in ke r
rada trhljeni .
Razloček v barvi se posebno pozna pri bukvi , kjer se že o d
daleč razloči belina od rujavo rudečkastega zrelega lesa pri ebenovini
obdaja črni les od njega ostro ločena bleda belina .
Deblo se zleseni s tem , da lesne stanite , iz kterih skora j
edino so sostavljeni cevni povezki, počasi udebelé svoje stene, ke r
se nanje od znotraj nakladajo nove plasti . Temu je posledek ta ,
da postajajo lesne stanite tilu manj pripravne za prevajanje soka ,
čim bolj se starajo, in da se kmali popolnoma posušé .
Tudi 1 u b se s časom bitno spreáieni . Povrhnja kola se pretrga
in izgine korali popolnoma, če raste steblo v debelino. Lega
stanic, ki za njo pride na vrsto , le redko kdaj raste tako hitro ,
kakor se deblo debeli. ; ali, če je to, pa- obdrži drevo do največ e
starosti svoj cel in gladek lub, kakor bukev in pomeranéevec. Pri
plutcu (Quercus Suber) in pri mladem maklenu (Acer campestre )
se zunanja stanična plast luba posebno močno Iilnoži s tem , d a
v njQj začne rasti ploščnato stanièje ki se pluta imenuje. Na-
a