Botanika. fi

32
A. Občna botanika
Pod. 65 .
debla, precej povečanega. Cevni povezki
so obdani z rahlim parenehymovim (Živilnim)
staničjem, in Ž njim vred zaviti v
e povrhnjo kožo a, sostavljeno iz ploščna -
d- tih stanic. Skoz vse cevne povezke s e
vleče kolobar tvorilnega staničja b, tak o
b imenovani deb elil ni kolobar, ki
deli vsak povezek na manji zunanji li čj i
del c in na veči notranji lesni del d.
Od zdaj naprej bomo vse to , kar lež i
zunaj debelilnega kolobarja , prištevali lubu, kar je pa znotraj
njega, je l e s . Srednje, s cevnimi povezki obdano stanièje je s t rž
e n , in tisti njegovi deli, ki gredó med cevnimi povezki do tuba,
se imenujejo strženovi stremen i. Vidi se, da ti stremen i
delajo zvezo med zunanjim in med notranjim delom debla tako ,
da se zamoie prevajati sok ven in notri .
37 D e b e l i l n i kolobar (kolobar iz kambija) je značajna
posebnost debla dvokaličnic, ker ga deblo brezkaliénie in enokaličnic
nima . Pomenljivo ime debelilnega kolobarja je pa dobila ta
plast zato , ker se v njej naréjajo tiste nove stanice , ki poznej e
deblo debelé .
Rast naših lesenih deblov se namreč godi na ta način, da se
drugega leta notri v tvorilnem staničji vsacega cevnega povezk a
naredi nov cevni povezek . Ta poslednji, prešnjemu v vsem podoben,
se tedaj vtakne med njegov ličji in lesni del , in ker se to god i
pri vseh cevnih povezkih, zato vidimo v dveletnem deblu stržen
obdan z dvojnim lesnim in z dvojnim ličjim kolobaroin, med kterini a
je tvorilno staničje novih cevnih povezkov .
V tvorilnem staničji drugega leta se naredi tretjega leta spe t
krog novih cevnih povezkov, in ker se leto za letom ponavlja to
vtikanje novih cevnih povezkov v najposled narejeni >debelilni kolobar,
postaja deblo vedno debeleje . Ob enim se pa cevni povezk i
tudi daljšajo s tem, da rastó na gornjem koncu, kteremu se le kraj
naredi, če se na tem koncu cvet razvije. Zavolj te vedno tvorb e
novih cevnih povezkov v tvorilnem kolobaru , ki se godi pri dvokaličnicah,
se imenujejo njihovi cevni povezki n e o g r a jen i .
38 Pri tej tvorbi lesenega debla se godi še ta posebnost , da s o
tiste lesne stanice, ki se pomladi v tvorilnem kolobaru naredé, več e
in bolj rahle , kakor so pa tiste, ki se pozneje naredé, ktere s o
vedno ože in bolj debelostenate , čim kasneje se naredé , dokler
zima te tvorbe popolnoma ne ustavi in tedaj ne dovrši razvijanj e
cevnih povezkov tega leta . S tem se napravi raznost v gostoti lesa,
ki se na prerezu že golim očem pokate v podobi sosrednjih (koncentričnih)
krogov, ki se letnice imenujejo zato , ker je leto in
dan potrebno, da se en tak krog naredi . B or ima posebno očitn e
letnice, ker se bolj blede in bolj tanine proge a (podoba 66.) me d
sabo vrsté , kakor se to vidi na prerezu njegovega v prave] velikosti
načrtanega lesa . Ali če mali košček d njegovega lesa s mi-