Botanika. fi

Aeotykdones . rnzred . Glive . 11 3
snovi in kakošne so vnanje okolnosti. More namreč, n . pr. ena in
ista gliva pri neomejenem pristopu kisleca polnega, zraku vzrokovati
g nj itje, s čem se dano telo spremeni v ogljenčevo kislino ,
voda in amonijak. med tein ko napravi -pri slabem ali nikakoršnein
dohajanju zrakú tako imenovani vrvež ali fermentacijo, t . j. razkroj
organske snovi v bolj enovite spojine, ki so pa različne o d
razkolin, ki se pri gnjitji naredé .
Vse okolnosti, ki branijo, da se ne morejo razviti in rasti
take drobne rastlinice . storé tudi nemogoče, da bi se gnjitje al i
vrvež začel. Take okolnosti so : popolna suša, prav velika vročin a
in prav hud mraz, in pa prièujočnost takih stvari, ki so stru p
rastlinskemu Življenju .
Ako napolnimo steklenico do srede z moštom , mlekom al i
z vodo, v ktero smo dali nekoliko kruha, mesa . sadja ali kaj enacega
in jo potem zamašimo, začne stvar v steklenici čez nekaj čas a
vreti (giihren) ali pa gnjiti . Ako se pak kapljina v steklenici nekoliko
časa greje, da zakipi, ter koj potem tako zamaši, da ne mor e
nič zraki' notri, se pa ne začne nikakoršni razkroj, ker je vročina
pokončala vse pričujoče plesnji in njihovo trosje . Ako se pa zda j
steklenica odmaši, da more zrak vá-njo, prinese ta organski snov i
spet plesenjskega trosja, in ko se to razvija, začne se kmali tud i
razkrojevanje. Alj ako se skrbi za to , da gre zrak v steklenic o
skoz cev, v kteri je bombaž ali žeplena kislina, ali pa skoz cev ,
ki je ogreta tako, da je razbeljena, se pa ne začne ne gnjitje, n e
vrvež , ker se s temi napravami plesen jske troske ali pokončajo ,
ali pa ne puščajo v steklenico .
Iz vsega tega je razvidno , kolike važnosti za prirodno in z a
človeško gospodarstvo so take neznatne rastlinske stvarice . Od njihove
priéujočnosti in njihovega sodelovanja so odvisni dogodki, k i
se nani čudni, zdé, brez znanja povedanih resnic, iz kterih pa, do -
bivamo dobiček, če nam gre za to, da obdržimo in hranimo žive ž
in druge iz živalstva ali rastlinstva vzete zaloge, ali da vravnavam o
vrenje -vina, piva, vin .ega cveta in jesiha (octa) .
Ne gledé n enostanične glive so glive navadno sostavljene
iz steljkatega stanièja, podgobje (mycelium) imenovanega, iz kterega
se dviguje trosonosec . Poslednji je navadno največji glivini
del, naj že bo, da je sostavljeii iz tenkih niti, kakor pri ples -
njih , ali pa, da je debel klobuk , kakor pri kožnatih glivah , pr i
tako imenovanih gobah po gozdih in pašnikih .
sledečem bomo povedali najvašnejše glive, ne gledé sosebn o
na znanstveno njihovo razredbo . ki je itak omahljiva .
Najimenitnejše so : a) Izmed prašnatih gliv in izmed plesnji :
trna snet in rnjava r j a (Vred()) na žitu ; kvasovka (Cryptococcns
fermenti) . kiera se naredi pri kisanji sladkih kapljin, posebno
pri vrénji pive . DroŽje (~ovioa) ni nič druzega , kakor
skupina stanic kvasovkinih, ktere se, prenesene v slaclornato kapljino,
pomnoževajo, s teni pomnoževanjem se istočasno začne tudi
tako hnenovano vrenje. Tudi tako imenovani z a k v a s (ssi u-
Botanika. {
134