Botanika. fi

I. Droboslovje. staničje. 1 9
ker se iz njega narejajo vse ostale stanične podobe. Ako so njegove
stanice bolj podolgaste, se imenuje tv or ilno s ta nič j e ali kambij
(c a'mb i u m) to staničje je zlasti tisto, ki pospešéva rast rastlin e
s tem, da se v njem stvarjajo nove stanice .
Razun tega se razločuje rahlo in gosto, tankostenato in debelostenato
živilno staničje, in razim njegovih podob, pokazanih v
§. 10., bomo imeli pozneje še priložnost, spoznati se še z nekterim i
-drugimi .
Iz vretenastih, večidel debelostenatih in zlesenélih stanic s e
naredi lesno staničje ali prosenehym (pod. 7. in 22.) , iz ličjih
stanic pa ličje staničje .
Cevni povezki so sostava raznih cevi z lesnimi stanicam i
in s tvornika staničjem, in se vidno razločevajo od parenchyma ,
ki je obdaja od vseh strani .. Tudi cevni povezki kažejo razne posebnosti,
in sicer kar se tiče njihove uredbe in njihovega daljneg a
razvitka, tako da se po tem zamorejo razločevati nektere velik e
skupine rastlinstva .
Pri prvej teh skupin, 'v ktero spadajo praproti, izrast e
ves cevni povezek v isti čas ; pri drugej skupini, v ktero spadaj o
palme in trave, se vsak cevni povezek povečava še nekoliko časa ,
potem pa miruje, zadnjič pri tretjej skupini, ki obsega vse naš e
drevje, se cevni povezki povečavajo, dokler trpi življenje rastlinino .
Cevne povezke prve vrsti imenujemo istočasne, druge vrsti
ograjene in tretje vrsti neogr aj ene .
Kedar bomo opazovali notranjo rast debla, bomo imeli pri-
ložnosti, o uredbi cevnih povezkov bolj na drobno govoriti .
Kakor stanieje posebne vrste si moramo misliti p o v r h n o
kožo, ki se nahaja le na prostem površji raznih rastlinskih delov .
Njene zdaj podolgaste ali (*rogljaste, zdaj ploščnate stanice izloèevajo
iz sebe proti zunaj neko snov, ki je podobna medstaniénin i
in ki kakor najbolj zunanja prevleka , imenovana 'k ut ikula (cuticula),
pokriva zunanjo ploskev stanic in stanco na zunanjej plati
udebeluje. Podoba 36. nam kaže od stanic
Pod. 36 . povrhne kože odločljivo kutikulo a, in ude -
belujoče kutikularne plasti b .
Povrhna koža tistih rastlinskih delov ,
ktere zrak obdaja, se imenuje e p i d e r m i s .
Ona je sostavljena iz prav ploščnatih stanic,
ktere se ali povsod tesno druga druge dotikajo,
ali so pa med njimi sem ter tje mal e
luknjice , reže ali produhi imenovane.
V pod. 37. vidimo na prerezu lista velike prozórn.e in prazne sta-
',Ilce v povrhni koži, in pod njimi sè zelenimi jedrci napolnjene pa -
renchymove stanice v listu . Na dveh mestih ste réži, ograjeni z dvem a
stanieama, polurnem' podobnima . Kakor: se vidi, je pod vsako réž o
votel prost«, tako imenovana p r o d u š n a v o tl i n a, ki je v zvez i
medstaničnimi prohodi. Take réže, ktere so v pod. 35. naslikane
tako, kakor se vidijo od zgor, se nahajajo posebno na dolnje] plat i
2*
20