Botanika. fi

A. Občna botanika.
rastline tako rekoč daljšajo , in ki imajo posebno pri čebulah i n
pri gomoljih izvrstno moč Življenja v sebi .
Ali rastline nimajo samo teh organov za razmnožavanje . Večidel
rastlin razvije v posebnih časih tvorbe, ki so tako posebn o
raščene, da se ločijo od vseh drugih rastlinskih delov, in od kteri h
pričujočnosti je odvisno stvorjenje in daljno razvijanje nove rastline .
Te tvorbe se imenujejo cveti . Na določenih mestih cveta izrasto
mali semenski popki, navadnije jajčka imenovani, ki so namenjeni,
da jih cvetni prah oplodi , in da se po tem razvijó vsak
v prav majhno, ali popolno rastlinico, klica (embryo) imenovano .
Ko se je to dogodilo , postane v razvitku prenehljej , cela tvorb a
pade raz matične rastline in se zdaj imenuje seme . Dovoljn o
znano je, da to seme v vgodnih okolnostih začne novo svoje življenje
in da se razvije v rastlino, če je tudi časih prav dolgo čas a
tako rekoč spalo brez vsake životne delalnosti . .
Tiste rastline, na kterih se ravno omenjene razmere razločno
dadó opazovati , imenujemo očino c v e t o č e rastlin e
(phanerogami), sem spadajo vse enokaličnice in dvokaličnice .
Pri brezkaličnicah so pa za razplodbo služeči organi le slab o
razviti , zavolj česar se te rastline imenujejo nerazločno al i
tajno cvetoče rastline (krypt ogami). Pri teh so s početka
našli le prahu podobna zrnca, iz kterih izrastó nove rastline
, in od začetka se je učenjakom zdelo, da loči širok prepad
ta oddelek rastlinstva od poprejšnih. Ali najbolj občudovanj a
vredna posledica novejih preiskovanj je dokaz, da sta tudi pri nepopolnijih
rastlinah potrebna dva raznovrstna organa, da se zaplodi
nov induvidij, da se tudi pri njih godi odplodjenje . Ta priblišek
k razločna cvetočim rastlinam je najden Že za vse tajnocvetk e
razun gliv in lišajev. Pa prepustimo, kar je bitnega o razplodjivanji
poslednjih, popisu njihovih posamnih plemen, in imenujm o
tukaj cvet le tisto, kar se sploh tako imenuje.
Naj se botanikarju ne zameri, če on pri opazovanji cvet a
kakor se nam vidi, manj ceni njegovo krasoto , nežnost, vonj in
Ijubeznjivost njegovih barv, kakor pa marsiktero drugo, ki maj v
oči vdarja. Pri opazovanji malih posameznosti mu ravno tako n e
uide vtisek celóte, kakor umetno kako delo ne izgubi s tem svoje
vrednosti, če skušamo poprej izvedeti, kako da se je napravic .
-Vse kaj dru gega je, umetno delo ali prirodno ktero stvar zijati i n
občudovati, kakor pa jo razumeti in vrivati .
Cvet imenujemo posebno upodobljene liste, cvetne liste ,
ki so namenjeni za razvitev ploda. Ti listi se po svojej zunanjej
podobi vidno razločujejo od vsega drugega listja rastlinskega, i n
delajo v popolnem cvetu štiri med sabo različne kroge c v e tnih
listov.
Zunanja dva cvetna kroga se ne udeležujeta pri razvijanj i
plodu ; ona sta nebistveni del cveta in zato mnogi cveti nimaj o
enega izmed njih, ali pa obéh ne, kar vendar nič ne moti name n
evetovega. Zatorej se zunanja dva kroga cvetnih listov imenujeta v