Botanika. fi

126 I . Po e1~n bota
hodnjega poletja, Čcnierika (Veratrum) raste po travnikih in p o
senožetih v hribih .
147 15. red. Belušuiee (Asparageae) . Eastline tega plemena so do -
bile inié od beluša (Asparagus offidnalis), ki raste divje po peščenih
tleh, iz svoje podzemeljske korenike poganja spomladi odrastke,
, .špargelj" imenovane, ki se najbolja ixi najtečnija prikuha ,
ki pa potrebujejo, da izrastó močni in veliki, dobrega dušečnateg a
gnoja. Po gozdih se najde prijetna š in a r n i c a ali j urj e vic a
(Convallaria) in strupena v o l č j a j a g o d a (Paris) . Izmed tujih
rastlin tega plemena naj omenimo južno anierikanski r o g o vi 1 č e k
(Snii]ax), ki daje korenino „s a s s a p a r i l” . znano zdravilo. Sem
spadajo tudi zmajevci (Dracaena) vročih krajev, ki so po naši h
rastlinjakih priljubljene rastline zavolj svojega . lepega , palmovem u
podobnega listja in zavolj svojih lilijastih cvetov . Zmajeve c
(Dracaena Draco, glej § . 112.) poti iz sebe neko kakor kri rudečo ,
smolnato tvarino, ki se zmaj e v a k r i_ imenuje in ki rabi za bar -
vilo. Iz temu bližnjega plemena je tista rastlina (Dioscorea) , k i
daje močnato korenino jànas , in ki se v vzhodnej Indiji enak o
krompirji sadi in rabi .
148 .16 . red. Nareisniee (Narcisseae). Tu omenimo zavolj njihovi h
lepih cvetov le navadni b e l i n a r c i s (Narcissus poaicus), z v o nč
e k (Galanthus nivalis) , ki se že pod snegom razpreza , in p a
o r i e e (Leucojum) .
149 17. red. Perunike (Irideae) . .,Nločvirske rastline z gomoljastim i
koreninami, izmed kt;erih se sadé po vrtite zavolj lepšega rum
e n a in m o d r a p e r u n i k a (Iris pseudacorus in Iris germaniea )
in pritlična perunika (Iris polnila) . Florentinska peru -
nik a (Iris florentina), rastoča po Pod. 199 . Pod. 200 .
južnej Evropi , ima korenino, k i
diši po vijolicah, zato rabi t a
korenina za dišave in za prah . s
kterim se zobje čistijo . Od n u n k
(Crocus, pod. 199.) se nabiraj o
brazde iz cvetov, ki „žefran”
imenovane rabijo kakor rumenil o
in tudi v zdravilstvu, 20 .000 teh
brazdie je še le 1 funt težkih .
150 .18. red. Bromelye ali ananasniee
(Bromeliceae). Iz južne
Amerike je prišel v naše rastlinjake
a n a n a s (Bromelia Ana -
nas) . ktcrega vslecl kulture povečani
plodovi (pod . 200.) se visoko
cenijo zavolj njihovega dobrega
vkusa, podobnega vkusu rudeČih
jagod . 11Inogokrat videvam o
po vrtite iz velikih čebrov štrléti
dolge, debele . z bodicami