Botanika. fi

Dieotyledoneae . V. razred. Srhkolistnice . 14 3
51, red. Srhkolistnice (Asperifoliae). Te rastline sè srhko ko- 18 5
cinastimi listi in stebli imajo pravilen , peterodelen venec in pe t
prašnikov. Najbolj razširjene rastline tega reda so : gabez (Symphytum),
zavratnica Lycopsi s) , t i č j e seme (Lithospermum) ,
volovski jezik (Anchusa), gadovec (Echffim), izmed kteri h
se nektere še sem ter tje rabijo za zdravila , ker hna v sebi sluz
in nekako zagoltno tvar. Bur a z o (Borrago) jedó sem ter tje za salato,
ker ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je p o -
to č ali mačje oči ( -Myosotis), ki nas sè svojimi kakor neb o
višnjevimi cvetnimi zvezdicami prijazno gleda iz sočnatega trav -
niškega zelenja . Po -rtih se sem ter tje nahaja iz juzne Evrop e
prišla t o r ilni c a (Omphalodes) in iz južne Amerike prinesen a
po s olnénica (Heliotropium), ktere cvet diši po vartili ji .
52. red. Ustnatice (Labiatae). Jako mnogoštevilne zelnate rast- 18 6
line tega reda se lahko poznajo po dvoustnatem cvetu s štirim i
prašniki, izmed kterih sta dva daljša, dva krajša, zavolj česar pri -
padajo skorej vse v 14. razred po Linné-u . Tudi imajo skorej vs e
mnogo hlapnega olja-, tako da so aromatne in da rabijo delom a
v zdravilstvu, deloma za dišave, deloma pak za domača zdravila.
To velja o meti (IVIentha), o melisi (Melissa), o r o lmarin u
(Rosmarinus), v m a t e r ne j dušici (Thymus) , nadalje o maj ar
o no (Origanum Maj orana), o d o b r e j misli (Origanum vulgare) ,
o velenduh u (Ilyssopus), o kadulji (Silvia) in o sivki (Lavandula),
ktere divje rastó , in ki so se večidel iz deželá , ležeči h
okrog Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev.
Nearomatne so pa m r t v a kopriva (Laniium) , g r e n k uj
i ca ali zlata k etni c a (Glechoma) in s krečnik (Ajuga), povsod
rastoča zelišča, kterih cvetje pomladi Ude pogostoma obiskujejo .
V blizo sorodni red spada s p o r i š (Verbena) , navadno zelišče z
neznatnim cvetom, med tem ko imajo iz Amerike prineseni sporiš i
posebno živo rodeče cvetje . Imenitna je v vzhodnjej Indiji rastoč e
drevo teka (Tectonia), ker daje najbolji les za ladje .
53. red. Lučniki (Verbasceae) ali zijalke (Personatae). Rast- 18 ‘
line tega reda se delé na več podredov . Prvo ime imajo od krasneg a
lučnika ali papeževe sveče (Verbascmn) , kterega rumen o
cvetje daje čaj za prsa ; drugo imé pa imajo od zijalastih cvetov ,
kakoršne imajo večidel te rastline. Sem spada tudi črnobi D. a
ali svinjski koren , kterega so poprej rabili za zdravilo zoper bramorje.
Tega reda je tudi še marsiktera mična domača rastlinica ,
kakor madr o n š i c a (Lina ria), o dolin (Antirrhinum), s m. e t l i k a
(Euphrasia), ušivec (Pedicularis), č r n i v e c (Melampyrum), 1 ó š e č
(Rhhmnthus) in je tič n i k (Veronika) . V vodi rastoči b o b o v n i k
(Veronika 13eccabunga) jedó ljudje za salato . V zdravilstvu se rabij o
listi krasno rudečc cvetočega, strupenega n a p r ste c a (Digitali s
in Že zgorej imenovani hi č n i k. Izmed ptujk ste priljubljeni vrtni
rastlini šlebedrica (Calceolaria) mošusova z él (Miiiiiilus),