Botanika. fi

4
A. Občna botanika .
Sostavljeni listi só najvdčkrat p é r n a t i (gefiedert) . Na pernatem
listu stojé postranski njegovi listki ali drug drugemu nasproti
(pod. 98.), ali pa premenjema. Najbolj pogostoxna se lobe',
Pod, S . Pod. 100 .
Pod. 99 . lih o -p e r rt a t i listi , pri kterih stoji konc i
glavnega peclja en posamen listek , ki nima
para (pod. 98., akacija) , kar pa ni pri parnopérnatem
listu (pod . 99., kristov trn). D v a k r a t
in trikrat p e r n a t je list, če na glavnem peceljnu
sedeči peceljèki drugega in tretjega red a
spet nosijo pernate listke (pod . 99. in pod: 100 . ,
travniška rutica) . .
Drugače sostavljen list je p r s t n a t i list ,
na kterem se listki štejejo, tako da se govori o
triprstnatih, Čet veroprstnatih, pete -
r oprstnatih listih, kakor pri divjem kostanju .
Ako je listni pecelj na koncu razdeljen na dv e
glavni veji, ki nosite več različnih listov, kakor
pri telohu, pod 101 ., se imenuje list nogi p odobe
n .
Tudi to, kakošno je listovo površje in s čim
in kako je poraščeno , spada med imenitne njegove
posebnosti , saj zamore biti list ali g l a-