Botanika. fi

142
B. Posebna botanika .
Bolj hvaležni smo pak Ameriki za p o dzeml ji ce ali k r o mp
i r (Solarnim tuberosum), ktere jo leta 1585' . angleški admiral
France Drake v Evropo prinesel . Podzemljice rastó divje p o
visokih gorah v deželah Peru in Meksiko , in po teh krajih ji h
ljudje sadé že od nekdaj . V Evropi jih pa še le 100 let povso d
sadé. Skodljive so pa podzemljice, ki so v kletih pognale odrastk e
ali cime, in pokazalo se je, da so take podzemljice tudi živin i
škodljive. Zmrznjene podzemljice so spet vžitne, če se denejo v
mrzlo vodo , čez ktero se potem led naredi ; zdaj se vzemó podzemljice
izpod letu in hitro porabijo . V mokrih letih se v gomolji h
ne naredi dovoljna množina škroba , med tein ko se istočasno
pospeševa razvijanje neke glive (glej § . 133.), ktera je vzrok , da
podzemljice hitro gnjijó. Od kar ljudje podzemljice sadé, mislijo ,
da se ni več lakote bati. Vendar je Evropa od leta 1840 ., od kar
je začel krompir gnjiti, Že večkrat prišla v veliko zadrego . Najhuj e
je bilo na Irskem, kjer je na tisoče ljudi za lakoto pomrlo. Izmed
vseh zelišč, ki so za živež, zamore krompir najbolj na široko okro g
rasti, ker zamore rasti v vsakoršni zemlji v mrzlih in v topli h
krajih, Krompir daje tudi najbogateji pridelek .
Pokazalo se je , da na tako velikej njivi , na kterej izrast e
3400 funtov p š e n i c e, ki ima 2300 funtov škroba in 400 funto v
vode v sebi, izraste 38000 funtov krompirja, ki ima v sebi : 8700
funtov škroba in 27000 funtov vode .
Med razhudnice spada nadalje rajsko j a b e l k o ali p a r adajžar
(Solarnim Lycopersicum), ki je kuhinjsko zelišče ; posebn o
pogostoma ga jedó v juhej Ameriki ; pravijo mu t o m a t o ; zadnjič
judovska črešnj a ali p o kalin (Physalis) in ostra, rudeč a
p op r ik a ali turški poper (Capsicmn) .
183 49 . red . Svišči (Gentianeae) . Zavolj lepote setov in zavolj
izredno grenkih listov in korenin imeniten red . Domovina so ji m
večidel Alpinski kraji . Svišči so prava krasota naših domačih planin,
kakor n. pr . brezstebelni svišč (Gentiana acaulis), svedre c
ali zaspanček (Gentiana verna) itd . Zavolj njihovega, grenčec a
rabijo za zdravila ko šutuik (Gentiana lutea), zlati grmiček ,
„tavžentroŽa”, (Erythraea) in m r z lié n i k (Menyanthes) . Iz korenine
koš utnikove, ki ima v sebi razun grenčeca tudi mnogo škroba ,
delajo v Tirolah encijanovo žganje .
184 50. red. Pasji strupi (Apocyneae) . Rastline tega reda so večidel
strupene ; največ izmed njih je doma v vročih krajih. Tak o
ima seme č Hib u h e (Strychnos nux vomica) v sebi eden izme d
najstrašnejih strupov, s t r y ch n i n (kemija §. 179 .). Tudi iz južne
Evrope prineseni in zavolj lepega , rožnorudeéega cvetja priljubljeni
oleander (Nerium) je strupen, kar se pa ne more reči o
zimzelenu (Vinca), ki pogostoma raste po naših gozdih . Na j
omenimo še bližnje žlahtnice teh rastlin, namreč : strupeni vlast ovi
č n i k (Cynanchum), s v ilni c o (Asclepias syriaca) in kaktu podobno
s t a p e l i j o (Stapelia), ktere cvet po mrhi smrdi .