Botanika. fi

100
A. Občna botanika .
n. pr. slador v glavnatem zelji in solanin v cimah podzemlji c
krompirja) .
Če se pokrije čez na kakova rastlina sè steklénim zvonom ,
ima s tein zaprti zrak zjutraj več ogljenceve kisline v sebi, kako r
poprej. Deloma pride to od todi, da kislec rastlino obdajoéeg a
zraku dela okisilno na njeno površje in da s tem napravi , da s e
naredi določena množina ogljenéeve kisline, ki je razno velika pr i
različnih rastlinah. Največ, ogljenèeve kisline se naredi iz taki h
pokritih rastlin, ki imajo v svojih žlezah lahko okisno hlapno olje .
Drugače se pa ima sè sprejemanjem kiselca v tistih rastlinskih
delih. ki niso zeleni, namreč v notranjih delih cveta in v káli .
Tukaj kislec bitno sodeluje pr i
Po(l. 155 .
razvijanju teh organov . To sodelevanje
se pokazuje s tem ,
da se tukaj občutilo mnog o
toplote razvija, kar se vselej
tam dogodi, kjer se kislec veže
z drugimi prvinami . Tako naj -
demo , da je notri v tulc u
š tr k o v c a (Arum maculatum) ,
pod. 155. Niza betiča a, oblorženega
z mnogoštevilnimi cveti ,
toplina, ki je za 11 do 12 °
veča od topline vnanjeg a
zraku. Nadalje zapazimo , da
se toplina močno poveča tam ,
kjer je mnogo kalečega semen a
nakopičenega, kakor je to pri
delanji sla d ja (Malz) . Slad
se mnogokrat tako ogreje, da
jo je treba večkrat premetati ,
da se toplina ne povikša na d
18 do 20 ° C., ktera toplin a
je ravno pravšna za delanj e
sladja .
Iz vsega tega slednje , da je kislec za življenje rastline ne -
obhodno potreben. Ako se postavi rastlina v zrak, ki nima ni č
kiselca v sebi, preneha njeno razvijanje in kanali vsahne ; ravn o
tisto se dogodi ž njo v brezzračnem prostoru .
2. Sprejemanje vodenica in kiselca .
V malo ne vseh rastlinskih delih, ki imajo vodenca in kiselc a
v sebi, se imajo utežne množine teh dveh teles med sabo kako r
1 proti 8, v kterem priméru ju tudi vidiino spojena v vodo (kemija
§. 32.). Iz tega sklepamo, da rastlina te dve prvini v-sé srk a
skorej edino le s koreninami in sicer v podobi v o d e .