Botanika. fi

ŽivljelljesloVje ali fizijologija .
gate žetve, in pa to, da po močvirjih in po mahovjih, ki so skorej
le iz prsti sostavljeni, le slabo rastó rastline .
Prst je v vodi ravno tako nerazpustna, kakor oglje, in kako r
táko jo tedaj rastlina ne more v sebe sprejemati. V drugih razmérah
tedaj moramo iskati njen. ugoden vpliv na rastlinsko rast ,
ki se ne dá tajiti. Znano nam je, da je prst sostavljena iz organskih
gnjijočih ostankov. Med izvodi, ki se iz gnjijoče prsti naredé ,
najdemo jih več, ki so sami za sebe ali spojeni z amonijakom raz -
pustni v vodi, kakor prstna kislina, ulminova kislina in studenčna ,
kislina, in ki so na ta način rastlini pristopni. Konečno je ogljenéeva
kislina najposlednji izvod vsaktere raztvorbe rastlinskih snovi .,
tedaj tudi prsti.. Tedaj imajo tla, v kterih je dobra in obilna prst,
vselej mnogo ogljenèeve kisline v sebi, in voda , ki pride iz taki h
tlá skoz korenine v rastlino, je vselej dobro z rt» nasitena .
Še bolj imenitne so pa nektere druge lastnosti prsti, ki njen o
vrednost za, poljedeljstvo še bolj povečajo. Ona ima namreč zmožnost,
vodo iz zraku privlačiti in jo v sebi pridržati, in to v bol j
obilnej meri, kakor kterakoli druga navadna sostavina tlá , razun
ilovice. Zato, ker je prst črna , je za solnčne žarke mnogo bolj
občutljiva, kakor so pa druge bolj blede sostavine tlá (fizika § . 154.) ,
in ker je njena vrhrdca rahla, je tudi atmosféričnemu kislecu pristopnija
in pripravnija za razširjanje koreninskih vlaken . Razun
tega se v prsti s tem , da rastlinski ostanki v njej gnjijó, vedn o
razvija toplota , enako kakor se to vidi na gnoju , kterega zat o
rabijo za tople grede ali gnojnike .
Vidimo tedaj , da je prst posrednica rastlinskega življenja ,
ker ona množi v tléh vodo in toploto , dva življa , ki sta tolik e
važnosti za rastlinsko življenje . Po pravici tedaj poljedelec visok o
ceni prst , in če ravno se Že nekoliko more soditi po črneji barvi
tlá, koliko je dobre prsti v njih , se vendar to dobi bolj natanko ,
če vzamemo nekoliko prsti, jo posušimo, potem zvagamo in izžgemo ,
s čem se gorljiva prst pokonča in le rudninske njene sostoviu e
ostanejo. Ti ostanki se zdaj zvagajo, s čem se dobi , koliko prst i
je zgorélo. Čim manj je teh ostankov, tilu bolja je prst .
Po noči in v trojni (v kletih) rastline ne sprejemajo in rte
oddajajo kiselca skoz listje ; kedar se rastlini odtegne svetloba ,
spremeni se sploh vse delovanje njenega življenja . Ona mor e
sicer tudi v tem slučaju narejati nove dele , ali ona ne jemlje za
to potrebno snov od zunaj , ampak iz svoje lastne tvarine , kako r
se to najočitnije dade dokazati na podzemljicah , ki po tamnih
kletih poganjajo dolge blede izrastke (cime) . Nektere sostavine
rastlinski, kakor listno zelenilo, grenki mleček in dražljiva olja mnogih
rastlin križnic (cruciferae), narejajo se le na svetlem . V tami
rastoče rastline so blede, notranji listi salate, endivije, glavnateg a
zelja so rumenkasti ali beli, in prvi nimajo nikakoršnega grenkega
m poslednji nikakoršnega grizečega okusa. Temu nasprotno se pa
pri pomanjkanju svetlobe uaredé druge snovi v rastlinah kako r
77
9