Botanika. fi

II. Podoboslovje . Deblo. 33
kroskopom primerno povečamo (pod . 67.) vidimo, da za stanicami ,
od začetka širokimi., pridejo bolj in bolj ozke in debele, dokler n e
Pod. 67 .
pride na enkrat spet na vrsto plast prav široki h
stanic. Med a in med b je tedaj meja , kjer s e
ozke stanite prejšnje letnice vvrsté širokim stanicam
prihodnje letnice .
Deblo mnogih dvokaličnic vročih
Pod. 67 . krajev ne kaže nikakoršnih letnic ,
,,cn ker se tam nepretrgoma in enakošn o
nove stanice stvarjajo ; če pa de -
,o C30 ževni čas ali kaki drugi vzrok vstavi
omamim clalnje razvitje, se pa tudi pri tro-
pičnem drevji dadó spoznati letnice ,
Ml g.
in letnice so tam enako kakor pri
nas tisto, po kterem se spozná starost
drevesova .
Niso pa vse letnice enako debele . Rásti ugodneje leto d á
debelejo letnico. Ena in ista letnica je mnogokrat na tistej stran i
bolj debela , od ktere je drevesova korenina dobivala več živež a
ali na kterej ,se je ona mogla bolj vgodno razširjati .
Ker je ličji del nerazmérno znanji od lesnega dela cevnega 3 9
povezka in ker se stanična tkanina lubova le slabo pomnožava ,
zato ne raste lub v tistej meri kakor les in zato se letnice v lub u
le slabo poznajo .
Stržen in str ženo vi stremeni se nič ali le prav
neznatno debelé , zato je pa obeh razmérno vedno manj in manj ,
kar se že na peteroletnem deblu dá spoznati (pod . 68 .). Strženovi
Pod. 68 . stremeni se vendar dádo še poznati tudi v večletnem
deblu po teni, da se les podolgoma naj -
raje dá cepiti v tisto mér, v ktero gredó ti strženovi
stremeni, in da potem poléna kažejo čiste,
leskeče plati..
Očesu se vidijo strženovi stremeni kakor ozk e
črte , idoče iz deblovega središča kakor trakovi
(žarki) proti lubu. Če se pa bolj natanko opa -
zuje, se pa najde, da so razun teh prvótni h
strŽenovih stremenov tudi krajši ali drugotni .
Poslednji ne izhajajo iz deblovega središča , ampak se nacejajo v
cevnih povezkih, ki pozneje leto za letom izrastó. Ti drugotni str-
Ženovi povezki gredó od tistega mesta, kjer so se začeli , tudi d o
hiba .
Z mikroskopom moremo opazovati strženove stremene v borovem
lesu v tri razne inéri. Podoba 69. nam kaže strženov stre- -
Tilen c na poprečnem prerezu debla kakor ozko progo v pod . 70.
vidimo na podolgoma precepu , narejenim od luba proti središč i
deblovemu, da teče tkanina strženovega stremena a navpično n a
Taér lesnih stanfc ; če pa deblo precepimo podolgoma tako, da pre -
'rež'emo strženove strernene poprek (pod . 71.) , pa vidimo , da s o
Botanika . 3