Botanika. fi

I Življenjeslovje. Obdelovanje njiv . 93
lz tega se razloži, zakaj da tla, ki so izmolzena, za kakov o
rastlinsko vrst, še dobro rodé kakovo drugo in tretjo. Na pšenišče
se zamore , brez da se njiva na novo pognoji , prav dobro sejat i
detelja ali saditi podzeniljice (krompir), ker te dve rastlinski vrst i
potrebujete le malo fosforovokislih soli za svojo razvite-v .
Po kterem redu se morajo sejati žita in saditi sadeži po njivah,
to se ne more sploh določiti, ker to se ravná v vsakem kraj i
le po tem , kakošne da so njive . Če je kolobarjenje ali menjanj e
setve dobro uredjeno, se zamore posle enkratnega gnojenja pet- do
sedemkrat žeti in praha je nepotrebna, ki je tudi pri nas ~e zavol j
tega skorej povsod nemogoča ker je zemlja pregosto naseljena .
Skušnja je pokazala , kako je v vsakem posebnem kraji najbolj e
vrstiti setve. 'V mnogih krajih je v navadi sledeči poletni kolobar ,
pri kterem se gnoji prvo leto , tedaj vsakega petega leta : Prv o
leto : Podzemljice ali pesa (kalijevnata rastlina) ; drugo leto : Pšenica
(kremenata rastlina) ; tretje leto : Detelja (apnenata rastlina) ;
éetvrto leto : Pšenica in na pšenično strnišče pozna repa (prva j e
kremenata, druga pa kalijevnata rastlina) ; peto leto : Oves, rz ali
ječmen (kremenata in apnenate rastline) ; šestega leta se kolobar
začne spet od začetka .
Tako vidimo, da znanstvena botanika s tem, da preiskuje i n
uči prikazni rastlinskega življenja, dobro ustreza tudi dlanskem u
gospodarstvu in da tedaj pospeševa vse občno dobro in blagostanje ,
ktero ima v poljedelstvu mnogo bolj varno podlogo, kakor o kakoršno j
koli obrtniji. Če se pripoveduje, da kitajski cesar vsakega leta enkrat
položi roko na plug, kakor tudi da je cesar Jožef na Moravskem
sam brazdo izoral , so ta djanja le izraz spoznanja, da j e
poljedelstvo neizrečeno imenih» opravilo za človeštvo .
V starem veku se javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov,
ki je poljedelstvu nasledek, uteleseno v mitično božanstvo „C e r e s ”
(Živa), o kterej pesnik navdušeno poje, imenujoč jo : Divjih nava d
krotilko, človeških nravov žlahtnilko , ki človeka s človeko m
druži . " Priproste pa ganljive so zadnjič besede, s kterinii je neki po -
glavar severo-anierikanskih Indijanov priporočal svojim sonarodnjakom
Mississay poljedelsto kakor edini pripomoček, če hočejo ,
da se bo njihov rod obdržal in da ne bodo beli ljudje še bolj dalje č
se razširjali :
,,Ali ne vidite , da se beli možje živé sé zrnjem, mi pa z
mesom? Da meso več kakor 30 mesecev potrebuje, preden doraste ,
in da ga je mnogokrat premalo? Da se jim vsako izmed čudni h
zrnov, ktera v zemljo sejejo, več kakor tisočkrat povrne? Da im á
meso , ktero jémo , štiri noge za beg , mi pa le dve za lov? D a
zrna tam ostanejo in rastó , kjer jih beli možje posejejo? Da je
zima, ki je nam čas trudapolnega lova, njim čas počitka in miru ?
Zato imajo toliko otrok in cloživé več() starost kakor mi . Rečem
tedaj vsakemu, ki me hoče poslušati, preden se bodo cedre naše
vasi od starosti posušile in preden bodo javorji sladorniki v dolini
117