Botanika. fi

124 P~ I ,Jl botanika .
142 10. ed. Rogoziie(i (Typhaceae . Po jarki po močvirnih
vodah nahajamo pogostoma šibke, stržena-te bili, ki nosijo rujav e
batiče, sostavljene iz neštevilnih, s koeinieami obdanih cvetov. T o
je rogoz (Typha) . Po takih krajih raste tudi j e ž i ca (Sparganimn) ,
ki ima okrogle . z laslieami poraš~ene plode Siroke r o o‘ozov e
liste devajo socbtrji med (loge .
143 11. ned. St~ k,wiei (Aroiileae) . Med te rastline, ki sc ločijo od
drugih po svojem cvetnem betiču , spada štrkovee ali kačni k
(Artim, glej §, 99 .) . kteri razvija notri v cvetnem tulcu občutn o
toploto, in ki ima ostre, strupene korenine, in pa kolmež (Aeorus
Calanms), kterega grenka dišeča korenina je za zdravilo v na -
vadi. Zavolj lepšega se sadi v lonce iz Afrike donošena kaČunk a
(CaHa), ki ima posebno velik bel cvet . V vročih krajih raste mnog o
raznovrstnih štrkoveev, ki imajo izredno velike in močne liste , in
to posebno štrkovci iz rodu C al a di u m . Oni riarejajo zatorej p o
rastlinjakih z drugače vpodobljenim lisljem drugih rastlin jak o
krasne skupine. Več štrkoveev (Coloeasia) sadé ljudje po otoki h
Južnega, morja ,d ker radi jede njihove gomoljaste korenine , tar o
imenovane .
144 12 . red. Palme (Palmae), Te velikanske enokaličnice, se svojimi
šibkimi, časih več sto čevljev visokimi, v vrhu sè šopom listj a
olepšanimi debli dajo vročim deželam prav posebno lepoto in zna -
čaj. Posebnosti njihove rasti in sestave smo popisali Že v 2 . in
33. Krasni šop listja v vrha palmovega debla je sostavljen ali i z
mahalastih ali pa iz pernatih listov. izpod kterih vise t veliki grozd i
cvetja, in plodov . Cveti so razločeni na prašniéue in na pestičn e
cvete ; mnogokrat so dvodomni : cveti imajo šest prašnikov.
Preden se cveti razevetó, jih obdaja usnjat tulec . Mlad i
listni popki nekterih pahn se jcdd za prikuho, Ta jed se imenuj e
palmovo zelje ; nektere pahne dajo tudi , ée se njihov cvetn i
tulec zareže . mnogo sladkega soka . iz kterega se dela pahnov o
vino Ezli to ddi .
Pahne so muli časti vredna znamenja miru in pokoja ; pa s o
tudi neizrečeno koristne rastline. Posebno je spomina vredna d a -
t el j nova palma (Phoenix dactylifera) , poglavitni živež Afrikancev
, ki jo skrbno sadé in jej -vode prilivajo ; ta palma rast e
sicer tudi v južnej Evropi, ali tukaj ne dozori svojega plodu . K o k o -
s o v a p a hn a (Cocos nueifera) je zmma po svojih debelih orehih ,
kterih vkusno jedro bila v svojej notrini ,neko mleku podobn o
kapljino, hnenovano kokosovo ml e k o. Ce se jedra izstisnejo ,
se (lobi trda tolšča. imenovamt kokosovi loj, ki rabi za narejanje
mjila (žajfe) . Enako se rabi surovemu maslu podobno p a l -
ovo ol je ; to je rumenkasto rudeée , diši po vijolicah in prid e
iz Afrike od o ljnate pal in e (Elais guineensis) . Obeh tog(' skupaj
sc je leta ld»i; -io pripeljalo v dežele solne z-voze 30.000 centov .
Iz stržena, sagove pa hn e (Sagits Uumphii), ki ima, izvrsten škrob
v sebi . s(' dela s a g o . Deblo palmo v o s k ovie e (Ceroxylon) ,
kakor tudi listi p a hn e v o s k o n o s il c (Coryphrr cerifera) so pre-