Botanika. fi

A. OUna botanika .
Pod. 147 . Pod. 148 .
Tukaj vidimo udebeljeni koželj ali okroglo ploščo a, ki se
cvetišče (receptaculum) imenuje, obdan z več krogi krovni h
listov, bb, ki vsi skupej narejajo vkupno ogrinjalo , kteremu s e
pravi o v oj e k (anthodium). Mali krovni listki, b'b', ki stojé p o
cvetišči in ki se zavolj svoje kožaste podobe imenujejo plovn i
listki, imajo v svojih pazduhah male popolnoma nepecljat e
cvete c in d, ki ali imajo čašo (e), ali je pa nimajo. Na cvetišč i
stoječi cveti so ali vsi enakošni, enake podobe, ali pa delom a
cevasti (d), deloma jezičasti (c) .
Cvetišče pa ni vselej plošènato, ampak mnogokrat polkrogljasto,
koželjasto, izdolbeno itd. Golo se imenuje cvetišče, če nim a
nikakoršnih plevnih listkov . Na obsegu cvetišča stoječi cveti se
imenujejo kolobarjevi cveti, ki obdajajo krožčeve cvete .
To razcvetje se imenuje s o s t a v l j en i cvet (flos coinpositus )
ali koš ek, in je ločilno znamenje velikega rastlinskega plemen a
s o c v e t k (coinpositae), v ktero spadajo med drugimi tudi solnčnica,
marjetica, regrat, vratič, lapuh, rman, pelin in škrbinec .
Plod ali sad .
74 Namen cvetov je izpolnjen, kedar je prenesen cvetni prah n a
plodovi zarodek . Od tega trenutka cvet ne raste več, ampak vene
in se suši. Samo semenski popek sè svojo okolico, namreč plodov i
listi se dalje razvijajo ali dozorevajo , in se pri tem bitno spremené.
Mnogokrat pa dobi tudi čaša, časih še celó krovni listi ,
novo podobo ined dozorevanjem plodovem .
Naj bibliji del plodovi nam mora biti, kakor se razume sam o
po sebi, razviti semenski popek, seme, ined tem ko se tvorine,
ki seme obdajajo, morajo zaznamovati kakor' oplodj e. Od podobe
oplodjeve je odvisna zunanja podoba in ime plodove .
Notranja uredba raznih plodovih delov je navadno naslede k
tega koliko je bilo pestičev, kako so bili postavljeni in kako so