Botanika. fi

160
3. Posebna botanika.
novano (od „Haematoxylon) se barva v modro, v vijolčasto in v črno ;
iz rudeče brazil j k e ali pr ožil jk e (fernambuški les, Caesalpina
se dela rudeča barva in tinta . Iz barvarske košeničice (Genista
tinctoria) se pa dobiva neka rumena barva .
Pod. 238 .
Še veče je pa število sem spadajoči h
rastlin , ki se rabijo v zdravilstvu. Naj
omenimo le prave akacije (Acacia) in
mimoze, z drobno pérnatimi listi (po -
doba 238.), ktere dajo arabski gu ra i ;
listje senesovega grma (Cassia), k i
je dobro čistilo sladke mesnate strok e
r o ž i èevca (Ceratonia Siliqua) ; kiselkasti
stržen tam a r i n d o v i (Tamarindus)
; znane korenine sladkega les a
(Glycyrrhiza) ; tragantovo smolo (o d
„Astragalus") . Druge rastline dajo smole
in balzame , izmed kterih naj omeni m
le kopalov o
Cii,
smolo (od „Hymenaea”)
in peruanski
balsa m
od „Toluifera” )
Zadnjič niso ,
(la bi se pozabil e
tako imenovane
akacije ( obinia),
nagno j
(Cytisus Labur -
num) in g l e -
di č i j a (Gleditschia)
, poslednja
z dolgimi trivoglatimi
trni ,
Mlmosa podita .
ktere, iz Amerike
prinesene, se mnogokrat sadé, med tem ko šmarna detelj a (Coronilla),
glade2 (Ononis), grahor (Orobus), itd. povsod divje rastó .
219 Tudi na koncu popisa rastlin z večlistiin vencem moramo
našteti še celo vrsto rastlin , ki stojé ali posamezne, ali ki pripadajo
'takim redom, kterih druge rastline za nas niso imenitne . Zavolj
lepega cvetja so namreč vredne , da se omenijo še sledeče ,
deloma divje rastoče, deloma povrtne rastline : Prijetno dišeča r esedi
ta (Reseda, odorata) , kapucinska kreša (Tropaeolum) ,
nedotika ali balsam hi a (Impatiens), hortenzija (Hydrange a
hortensis) , krčno zelje ali sv . Janeza roža (Hyperieum
z a j j a d e t el j i c a (Oxalis) in mična kam e n t r i c a (Saxifr a o-a ,
ktera ima inogo vrsti, ki rastó po visokih gorah, nektere notri gor i
do večnega snega.