Botanika. fi

I. Droboslovje .
odgovora. Začetek novih stanic godi se vselej notri v drugih stanicah,
nikdar zunaj njih ali zraven njih . Navadno se to godi tako,
da se r a z del i stanica, imenovana maternica ; njeni primordijalni
mešiček namreč zame proti znotraj delati gube, ki se pote m
sprimejo, tako da se naredite dve ali tudi več novih stanic, ki se
počasi obdajo z lastno stanično kožico, med tem ko stanièna, ko -
žica maternice mine. Mnogokrat se tudi opazuje , da se te nove
stanice kaj spet začenjajo deliti na druge nove stanice, itd. Redko
kdaj se stanice prosto narejajo, namreč tako, da se okrog eneg a
dela slizavega staniČnega soka kar naredi najpoprej primordijalrd
mešiček, potem pa okrog njega stanična kožica .
Najbolj mikavne so premIpbe, ki se v teku rastlinskega živ-
14
ljenja dogodé sè stanično steno . Ona se odebeli, ker se na njen o
notranjo plat vleže druga stanična kožica , ki se izloči iz staničnega
soka. Večidel se za tem izloči iz soka še več novih kožic ,
tako da so v veče stanične kože vložene manje in manje, podobno
kakor škatlje ; zamore jih biti petnajst (pod . 14.), dà, celó 30 d o
Pod. 14. 50 , tako da notranja votlina stanična skoraj popolnoma
izgine. Pri tem ndebéljenji staničnih sten ,
ktero je vzrok z l e s é n j en ja našega drevja, navzamejo
se notranje lege večidel bolj tamne, v rjavo ,
dà, pri ebenovini (Ebenholz) v črno prehajajoč e
barve .
Povedati se mora, da te lege, s kterimi se j e
stanična koža od znotraj obložila , niso okrog i n
okrog cel meh, kakor je ona, ampak da so na ve č
krajih raznovrstno predrte . Mnogokrat so le posamna okrogla mesta
staniène kože, na kterih se " ona ni odebelila , tako da se, kakor
to pod. 15. na prerezu take stanice kaže , napravijo prehodi , ki
vodijo od notranje staniéne votline do njene stene . OČevidno je, da
se zavolj tega mora taka stanica, od zunaj gledana, videti nekak o
posebno pikasta, kakor to kaže pod . 16. pri b. V prejšnjih časih
so učenjaki bili te krive misli, da so te bolj svitle pike tenk e
Pod. 15 . Pod. 16 .