Botanika. fi

Podoboslovje. Razcvetje . 63
se skupej zrasli ; zatorej moramo pestiče še enkrat ogledovati i z
tega gledišča.
Plodovi listi ali pestič stojé, kakor je znano, najbolj na koncu
cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji ,
izraste enopredalčast p estič ; ako ima os na koncu več plodnih
listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pesti č
enopredalčast ali večpredalčast .
Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihaneg a
in z robovoma soraščenega plodovega lista , drugi pa iz več plodovih
listov .
Le v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pr i
Čem se pa mora na to paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski
popki v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi primérn i
predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo . Pestič hrastov n .
pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima
popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvij e
le eden v seme ; samo tisti predal , v kterem je on , raste dalje,
ostala dva se pa hujšata , tako da je hrastov plod vselej le eno -
predalčast in enosemensk .
V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat , ko seme dozori ,
mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo , in sicer večide l
na tistih mestih, ki so primérna šivu , ki se je bil naredil s tem ,
da so se bili plodovi listi sorasli. To se pa ne dogodi pri semenih ,
ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje .
Zunanje podobe plodov.
Po tem, kako se poprejšnji cvetovni deli med dozorevanje m
plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov .
Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti,
mesnati itd . Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakopičeno
staničje, ki ima v sebi škrob , slador , sluz, tolščo ali kis -
line itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe ,
se vé da , mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme .
Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče :
l . Storž ali češarek (strobilus ali tonus) storžnjakov (coniferae)
; seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov .
2. Str o k (legumen) ; je iz enega edinega plodovega lista ,
kterega se na šivu drLé semena (str o č n i c e ; bob, grah) .
3. M e h u r e k (folliculus) ; več malih strokov stoji večidel p o
dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen) .
4. Glavica (capsula) ; dva ali več plodovih listov je medsebojno
soraščerdh, in namreč ali le z robovi (enopredalčast a
glavica}, ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s popolnoma podvihanimi
in s plodovo osjo soraščenimi robovi (v edalča st a
glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina) .
75