Botanika. fi

3 1
32
28 A. Občna botanika .
Pri popisu vseh doslej imenovanih vrst deblov se pazi še na
nektere posebnosti, po kterih se debla raznih rastlin med sab o
ločijo, Posebno so stebla raznih podob. Pri njih je prerez rano-
Pod . ,57 . Pod. 58. Pod . 59 . gokrat prav poseben in ima vso drugačno
kakor valjasto podobo, kter o
moramo imeti za prvobitno. Za primer
imenujemo trir obato,š tirir ob at o
in petérorebrato steblo (podoba
57., 58. in 59 .)
Daljni razločki med debli so v njihovej snovi, mé ri, legi ,
trpežnosti in razrasti .
Od snovi d e b l o v e je naravno odvisna njegova trdnota ,
jakost, kakor tudi njegova zunanja in notranja podoba njeni raz -
ločki se zaznainovajo sè sledečimi besedami dovolj točno in raz -
umljivo. Deblo je gledé snovi ali trdno in gosto, ali rahlo ,
strženasto, votlo, cevasto leseno, vlaknato, zelnato ,
mesnato, sočnato, gibko, krhko, krepilo, trtasto ,
šibko, omahlo .
Gledé svoje méri se deblo imenuje ali kvišku stoječ e
ali nagnjeno, ravno, sem ter tje zvito, pregnjeno ,
pripognjeno, viseče, na tleh ležeče, plazeče, i 2
pritlik korenine poganjajoče .
Po svojej legi je deblo nadzemeljsko ali podzemeljska,
plovajoče, plaveče, spenjajoče, plezajoče ,
na desno ali na levo zvit o .
Trpežnost debla , ki navadno obsega trpežnost cele rastline ,
se razsodi po tem, ali ono enokratni razvoj cvetja ip.plodú preživi ,
ali ne, in po času, ki je potreben za razvoj teh organov.
Po tem se rastline ločijo a) na enoletne ; njihovemu imen u
se pripiše znamenje @ ali (l) b) na dveletne ; znamenje ~,' ,e
ali (2) ; c) na večletne ali trpežne ; znamenje A, ali (_ )
in j za drevesa in za grme .
Debla so jako raznovrstna gledé tega , kako s o r a z r aš
e n a. Malokdaj se dobi deblo, ki bi bilo prav brez vej . Najbolj
prosta razrast je vilasta, namreč ako se deblo razdeli n a
dve enaki veji, ki se navadno spet in sicer večkrat vilasto razdelite.
Navadno se pa glavno deblo ne razrašča na enake veje, ampak
poganja, časih nasprotne ali v vretencu stoječe, večidel pa raz -
tresene, razne veje, ki se dalje razraščajo na veje in vejice. Posebno
je drevje kaj različno razraščeno in njegove veje ,se bolj
ali manj od debla proč razprostirajo vse to je vzrok, da ima vr h
vsacega drevesa svojo posebno podobo . (Primérjaj smreko in jelk o
z borom, laško topol s hrastom, brezo z bukvo, z javorjem, itd .) .
Notranja rast de ,bla .
Notranja rast debla je neodvisna od njegove zunanje podobe .
Različnosti, ktere bomo pri njenem opazovanji našli , izvirajo od