Botanika. fi

72
A. Obèna botanika .
so stanice večidel podolgaste in vse v isto mér položene, se zdi ,
cla se tudi mezga najbolj v to mér vódi . Da teče v deblu mezga
tudi navzdol, o tem se prepričamo lahko, če veji naokrog odhipim o
prstena podobni kos hiba . S tem se odstrani lika in vstavi volite v
mezge navzdol ; mezga se tedaj gori nad prstenom porabi za narejanje
stanic, tako da veja nad prstenom debeleja naraste, tako
kakor da bi bila otekla . Ta krog poviša vidno vsaktero rast zgorej
nad zarezo. Vrtnarjem je to dobro znano . Če hoče vrtnar na kakej
veji sadnega drevesa dobiti posebno debelo in lepo sadje , zarež e
hib na veji okrog in okrog do lesa in odlupi prstenu podoben ko s
od njega, tako da se vstavi odtok mezge navzdol .
90 Opravilo stanie je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo
mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini ; ali druga naloga
jim te tudi jo, da bitno spreminjajo tisto, kar imajo stanice v sebi ;
tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste
rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi , ki so med sab o
bitno različne po sostavi in po podobi . Tako je tvorilno s t aniČje
(cambium) bogato na duševčih spojinah, v njem se nikdar
ne nareja škrob, pač se pa nacejajo v njem nove stanice. L i v i l n o
ali s t r ž e n o v o s t a n i č j e (parenehym) ima v sebi sosebno tak o
imenovana živila (Nahrungsstoffe) , tudi zaloga imenovana, ker
se mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine ; taka živila s o
staniènina, škrob, slador, olja . V ličjem stanièji nahajamo sosebn o
kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raz -
topi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele . I‘Iezgotok je namreč
vzrok , cla se razpusté poprečne stene tistih stanie , iz kteri h
se cevi narejajo ; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih
rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimej o
se stanièjem njihovih Živilk, t. j. tistih rastlin, od kterih zajedalke
živé .
91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost s e
méri s tem, da se pazi, koliko časa petrebuje pomladi mezga , da
pride clo zarez , ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo ,
ali pa s tein, da se gleda, koliko časa potrebuje vela rastlina , d a
se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili .
Sila, s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih dalj e
razvajajo, je jako velika , in dá se razsojati iz sledečega poskusa .
Pomladi naj se vinska, rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne
v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z
mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča vod a
stopa zdaj v cevi do velike visokosti od 30 clo 40 čevljev, iz česa r
se vidi, tla stanice dalje vsrkavajo kapljino še pod tlakom , ki j e
veèi od tlaka ene atmosfére (fizika . 103 .) .
Živež rastlinski .
92 O d Česa se živi rasti a? Na to vprašanje zamorem o
z določnostjo odgovoriti le takrat, če preiskujemo , iz kterih ke-