Botanika. fi

Podoboslovje. Deblo.
vodni slučaj je ta, da startièje lubovo še nekoliko časa raste, al i
da kmali odmrje in tako, imenovano skorjo nareja. Ker se pa
leseno deblo mnogo bolj debeli kakor se skorja širi , zato se p a
ta ali raztrga, kakor pri hrastu, pri brestu, itd . ali se pa lupi v
v ploščnate lupine, kakor pri jablani in pri plotom ..
Tisti del loba, ki zdaj pride na vrsto, lika, spada prav za
prav k cevnim povezkom deblovega lésa . Ali kakor je bilo v § .36 .
povedano, ga loči od deblovega lesa rahlo in sočnato tvorilno startiČje,
tako da se z lubom vred odmaji in se tedaj teinu prišteva .
Posebno lahko se deblo maji pomladi, ko je drevje nieževno (sočno) ,
in dečki, ki si takrat piščali majijo iz vrbovih šib , in nabiralci
čreslovine znajo to okolnost dobro porabiti. Zavolj svoje trdne ,
vlaknate lastnosti rabi nam lika zá, pletenine, vrvi itd., in lika
kitajske murbe , imenovane papirodajne, rabi za narejanj e
kitajskega, papirja.
Če gremo tedaj v starejem lesenem deblu od zunaj prot i
notri, srečamo po vrsti sledeče njegove dele : Lub , sostavljen i z
plute, iz skorje in iz like, potem tvorilno stan.ičje ali „cambium” ,
belino (mlaji les), zreli (ali stareji) les in zadnjič stržen . 41
Deblo je tedaj posrednik tistega življenja, ki se godi v zunanjih
delih rastlininih , namreč v korenini in v ustji. Skóz-nj
se dviguje kapljina , ki so jo vsesali najtankeji končki koreninini ,
gori do popkov, iz kterih se razvija listje, cvetje in plod .
Ali mezge (soka) ne prevajajo vsi deli rastline. Da skorja
s tem ne more nič opraviti imeti, to se vidi na prvi pogled . Pa
tudi stareji les in stržen nista glede tega velike važnosti, kar na m
dokaže ta okolnost, da vidimo prestare hraste, breste in vrbe, k i
so brez stržena in brez notranjega lesa , ki se pa vendar vsake
pomladi vedno še prav gosto olistajo in nov les narejajo ,
Tisti deblovi deli, ki mezgo prevajajo, so tedaj najmlajši, namrec
najbolj notranje ličje plasti, potem tvorilno stan
i čj e in zadnjič najbolj mlad les ali belina . Iz tega se tudi
razloži škoda, ki pride od tega, če se nalašč ali po naključji več i
kos drevesovega luba omaji, ker so potem te mezgo vodeče plast i
izpostavljene neposredno vplivu solnca in zraku, se tedaj lahko
izsušé in zmožnost izgubé mezgo prevajati .
Da ličinke nekterih hroščev, posebno smrekove griz lic e
(Bostryehus typographicus) in b o r o v e griz lic e (Hylesinus piniperda)
toliko škode delajo, to pride od todi, ker rijejo po onih nežni h
sočnatih plastéh, in jih mnogokrat na okrog in okrog popolnoma raz -
jedó in tako časih cele jelove gozde pokončajo ; saj v tako razjedenih
deblih ne more več mezga k višku teči in drevo se mora posušiti .
Temu nasproti se pa surovim vrbovim kolom , v tla zabitim ,
rta koncu za palec široko na okrog lub omaji, da se ne vkoreninij o
in ne ozelené .
Če se lub na deblu ne omaji preveč na široko , izraste spet
na novo s tem, da se od strženovih stremenov sim narejajo nove
stanice, posebno takrat, ako, se ranjeno mesto pokrije n . pr. tako ,
35