Botanika. fi

6
A. Občna,. botanika, .
virginiana, podoba l, c b), znane vrtne rože s trolistiin, vijoličastem
vencem .
a prah nik v pravi velikosti, l) . las njegov 150krat
povečan .
kterega so sostavljen e
hurèku se je dal im e
nica (bunčica) .
Pod. L Vasi tudi se nam
drugi rastlinski. (Mi na
prvi pogled zdé kako r
bolj ali manj gosta in
enakošno sostavljena
celóta, se vendar s
pomočjo povečalnega
stekla vidi, da temu
ni tako. Temveč po -
kaže sé , da je vsak
rastlinski del sostav -
bel). iz neizrečeno malih
in neštetih stvaric ,
na ktere se clacló razloGiti
tudi najgosteji in
najtrji rastlinski deli ,
n. pr. les, lupine orehove
in koščice češnjeve.
Te stvarice s o
sicer prav raznovrstn e
po podobi in po veli -
kosti, ali pobliže opazovanje
je pokazalo, d a
niso nič druzega, ka-
kor premenbe koža -
stega mehurčka, podobnega
onemu , i z
zelene nitke vodnega okraka . Temu merastlinska
stanica ali kratko s t a-
Po pravici se tedaj stanica imenuje p r v ó t n i organ al i
osnutek rastline, in znanje začetka , sostave in delovanja staničnega,
kakor tudi znanje premen.b , ki se z njo dogodé v tek u
njenega Življenja, je podloga znanstvene botanike .
S o stavi j e n e organe imenujemo neke rastlinske dele , k i
imajo lastne podobe in posebne naméne, in ki se nahajajo skore j
pri vseh rastlinah. Taki organi so n. pr. listje, cvetje itd .
10 V prvótnein stanji je stanica majhen, okrogel mehurček. Ta
mehur je narejen iz neizmerno tanke, brezbarvene in prozórne ko -
žice, iz tako imenovane staniéne koži c e, na kterej se sicer n e
opazuje rdkakoršna, ustrojnost , po imence pa ne n i k a k o r š n e
luknjic e. V ostalem so pa stanice med sabo bitno različne drugačne
so žive mlade kakor stare ali odmrle, poslednje so vselej
prazne, ali bolje rečeno, one imajo le zrak v sebi .