Botanika. fi

111
A. botanika .
Rastline zajedalke (parasite) in bolezn i
rastlin .
V poprejšnjem srno pokazali, kako da rastlina neorgansk e
snovi kakor svoj živež jemlje v-sé in sebi prisvojuje, Dokler s e
to godi na navadni način, so tudi vse prikazni življenja take ,
kakoršne morajo biti. Organizem je z d r a v. Ali vsakovrstni vplivi
začnó s časom ovirati in vstavljati delovanje organov . Organi n e
delajo vsled tega več tako, kakor bi to moralo biti, pokažejo se
prikazni, ki jih imenujemo b o l e z e n . Rastlina naredi potem marsiktere
bolezenske izdelke, kakoršnih ni nikoli v nji najti, dokler j e
zdrava ; napravijo se izrastki, pokveke in obronki najčudnejši h
podob, ter mnogokrat je bolezni nasledek ta, da se rastlina posuši .
Najnavadnejši vzrok rastlinskih bolezni tiči v tem, če tla niso
pripravna za rast te ali one rastline, vsled česar se ona slabo redi ,
kakor tudi pomanjkanje ali pa obilnost svetlobe in toplote .
Da se ta ali oni rastlinski del nenavadno vdebeli , to se pa
more doseči tudi umetno s tein , da se rastlini pripravijo taki po -
goji, da more ona nenavadno dobro rasti , podobno , kakor se to
tudi pri živalih more doseči z rejo in pitanjem. Sem spada pitan o
cvetje , prenaredbe kapusovega cvetja v tako imenovani karv .ijol,izreja
debelega in sočnatega sadja ter debelih korenin itd . — vs e
same spake, ki so nam v največjo korist ter o kterih navadno ne
rečemo, da so bolezenske prikazni .
V znanstvenem obziru so take prenaredbe v toliko velik e
imenitnosti, v koliko se iz njih dadó spoznati sorodnosti razni h
rastlinskih delov , ki se kažejo v tem , da se ta ali oni organ v
druzega prenaredi , kakor, n, pr . veja v trn, pestič in prašnik v
cvetne liste.
Izrastki se na rastlinah naredé sosebno vsled vbodov , ktere
storé žuželke, da ležejo tam svoja jajca , vsled tega teče sok obilnejše
proti tistem kraju ter napravijo se čudni izrastki, ki so bi -
vališče in živež žuželskih ličink . Najbolj znane so rožne šiške (bedegua-ri)
na šipku (divji roži) in pa šiške in ježice po hrastih , k i
se v obrtniji porabijo. Te niso, kakor se kaže, dalje škodljive rastlininemu
življenju ; al ličinke smrekovega lubadarja in gosenice
raznih metuljev napravijo pa ne redkokrat, da bolehajo celi gozd i
ter da se posušé.
Čudno je vendar to, da se najde precej mnogo zelišč, ki ne rast ó
v zemlji, ampak na drugih rastlinah, Ta zelišča, ki se zajedal e
imenujejo, so navadno soraščena z lubovo liko tistega, debla , n a
kterem jih vidimo. Očitno je, da zajedalke odvzamó nekoliko soko v
svojej redilki in da jo tedaj s tein ovirajo v rasti ; dá, mnogokrat
jo popolnoma zamoré . Življenje rastlin zajedalk se dá prirnérjat i
življenju kri sesajočih živali, ktere tudi vživajo že poprej upodobljene
(asimilovane) snovi .
Najbolj znana zajeclalka je omela (Viscum) , ki raste na sad -
nem in na gozdnem drevji . Iz njenih belih, sluzavih jagod se na-