Botanika. fi

Rastlinopis . 95
pa razvijajo rastline neizmerno mnogo velelepega cvetja, velikanskega
listja in jako dišečega sadja. Nikjer ni najti , da bi toliko
število najraznovrstnijih rastlin skupej rastlo, kakor po teh tropičnih
krajih. Tukaj raste tudi več dvokaličnic kakor pa drugih rastlin .
Skorej vse rastline rastó le med določenimi mejami na zemlji ,
in sicer tam, kjer so dani njihovej rasti pogoji . Zamoremo si misliti
črte, potegnjene okrog zemlje, ktere zaznamovajo meje za oliko
(maslino), za vinski trs, za Žita in za mnogo drugih rastlin . Te
črte nikakor ne tekó vzporedno z ravnikom (ekvatorjem), saj sm o
Le v fiziki (§. 224.) videli, kteri mestni vplivi zamorejo premeniti
srednjo toplino kakega kraja, Tako rastó v bolj enakošnem podnebji
Angleškega marsiktere rastline pod milim nebom, n . pr .
bob e k (Prunus Laurocerasus), ki v naših krajih zmrznejo ; grozdje
pa na Angleškem ne dozori, ker potrebuje vročino , kakoršna n i
nikdar v onej od morja ohlajenej otoènej deželi .
Visoke gore toplih krajev so v raznih svojih visokóstih po -
raščene z rastlinami najrazličnejih podnébij. Med tem ko njihovo
podgorje stoji v palmovih in pomeranèevih logih, jim je- golo slem e
pokrito z lišaji in z večnim snegom . Vsled preiskovanja teh razmér,
posebno po Humboldtu, sta se razvila kakor posebna odrastka
rastlinoslovja : z emljepis rastlinstva in statistik a
rastlinstva, ktera delita zemljo rta 8 raznih p a s ó v in na 2 5
okolišev rastlinstva. Pri pasovih je srednja toplina, pri okoliših
pa nadvladajoča množina posebnih rastlinskih plemen, ki jim
meje odmérjate. Tako ima ravnikovi (ekvatorjevi) p a s, imenovan
tudi pas palm in pisangov, 15 stopinj na obé strani ravnika,
28 0 do 36 0 C . srednje letne topline ; za tem pasom sledé p o
vrsti tropični, subtropični, topleji uméreni pas, za
kterim pride naš hladne jj uméreni pas, od 45. do 58. stop -
nje zemljepisne širokosti, z 12° do 6 0 C. veliko srednjo letno toplino ,
kteri se tudi imenuje pas listje menjajočega drevja Proti pólom a
pridejo po tem na vrsto : subarktični, arktični in polarn i
pas. V poslednjem je srednja letna toplina pod lediščem .
Zemljepisno okoliše rastlinstva narejajo vse skup
iste pokrajine, ktere imajo l . saj polovino rastlin , o kterih j e
znano, da v njih rastó, edino le sebi lastilo, 2. saj četvrtino svojih
rastlinskih rodov ali le sebi lastno ali pa saj v nadvladajočej množini,
in ktere imajo 3. nekoliko rastlinskih plemen edino le sebi
lastnih , ali ki so saj središče razširjave teh plemen . Za primé r
povemo : Okoliše kobulnic ali storžnjakov, imenovano
tudi Linné-ovo okoliše, ktero obsega severno in srednjo
Evropo do Pirenej, do Alp, do Balkana in do Kavkaza, i n
ki obsega tudi enako širok pas severne Azije .
Kakor statistični primér naj bo povedano, da se število vrst i
(species) enokaličnic ima proti vrstmi dvokaličnic kakor l proti 4 .
Da se morejo rastline razširjati med svojimi prirodnirai me- 120
jami, za to je priroda skrbela na raznovrstne načine . Ona je semena
previdla ali s kodeljicami, da je veter odnaša daleč proč, ali,