Botanika. fi

II. Podoboslovje. Deblo . 25
Pod. 49 .
Korenine rastó sploh bolj globoko in
bolj na široko, kakor se navadno misli, ke r
se težko kdaj usreèi, njih najtankeja vlakn a
izruvati, da se ne bi odtrgala. Se cel ó
manjše rastline, kakor n. pr. materna dušica
in sladka korenina, imajo do 10 čevljev
dolge korenine. V tem , kako raščene
korenine ima rastlina, leži njena zmožnost
živiti se, in njena veča ali mulja vtrjenost
v tla. Jelka in hrast, ki imata zdravo, globoko
v tla segajočo srčno korenino , s e
branita najbolj silnemu viharju, med tem k o
se lahko podréta smreka in topol, kterih srčna korenina ne seg a
globoko v zemljo, ampak ima na široko razširjene in skoraj na
vrhu ležeče veje .
Notranja rast koreninina se po veèem vjema z rastjo deblovo ,
kakor se bo to pokazalo pri popisu poslednjega .
2 . Deblo ,
Deblu se reče steblo, ako je mlado in tanko , tudi če j e
zelnato in zeleno. Nektere rastline pridržé zeleno zelnato steblo ,
pri drugih pt ono zleseni . Le v §. 27. smo steblo imenovali tist i
del rastline, ki se daljša s tem , da raste na nepokritem svoje m
najgornjem koncu, rastišče ali vegetacijska točka imenovanem,
in ki razvija listje kakor stranske organe .
Tisti del stebla, ki je med dvema eden za drugim sledečim a
listoma, se imenuje čl e n ; steblovi členi so ne le pri raznih rast -
linah, ampak tudi na raznih mestih ene in iste rastline mnogokrat
prav razne dolgosti . Dá, časih so členi tako prikrajšani, da izrast e
več listov na okrog v enakej visokosti in da je videti, kakor d a
ne bi bilo nikakoršnega stebla, kakor nam je to znano o rudečej
jagodi, ob ovčici in o trpotcu, pri kterih rastlinah se izmed
prav pri tleh rastočih listov dviguje kar cvetna betva . Tudi se vidi ,
da je steblo v enakih slučajih, namesto da je v dolgost raztegnjeno ,
časih udebeljeno, kepasto ali gomoljasto .
Tisto mesto na steblu, na kterem se ga list drži, je posebn e
imenitnosti. Mnogokrat je kakor otečeno in se takrat imenuje k o -
lene c. To je namreč tisto mesto, kjer izraste v listnej pashi tud i
popek ali b r st, ki se pozneje razvije v postranske osi, to je v
veje in v vejice.
Razločujemo nadzemeljsko deblo in p o d z e m e l j s k o
deblo .
Glavne vrsti nadzemeljskega debla so sledeče :
1 . Leseno deblo ali pravo deblo (truncus). Ona j e
najpoppinija izmed vseh vrsti deblov in se od drugih razločuje sosebno
po svojem trdnem lesu in po svojej trpežnosti. Tako deblo
29
30