Botanika. fi

48
Občna botanika .
drugega vsi enako oddaljeni, in ta clálja je določene velikosti ,
Ona je velika ali polovino, ali tretjino , ali dve petini debloveg a
obsega. V prvem slučaji stojé listi po deblu v dveh vrstah, v drugem
slučaji v treh vrstah , in v poslednjem slučaji so postavljeni
v pet vrstá. V prvem slučaji, ki se nahaja na travah in na lilijah ,
stoji posle enkratnega obhoda spiraljkinega , tretji list spet ravn o
nad prvim ; pri trivrstnem razpostavljenji listov se najde posle enkratnega
obhoda četrti list nad prvim stoječ , česar primér imam o
na brezi in na šašu (na ostricah) ; zadnjič pri peterovrstnem razpostavljenji
se najde, da stoji posle dvakratnega obhoda še le šesti
list spet nad prvim, sedmi nad drugim . itd. Razun teh lahko raz -
umljivih in bolj znanih razmér so pa še marsiktere drugačne bol j
zmedene, ki se pa vselej dadó razmotati tako , da se pokaže, d a
tudi tu vlada neka posebna postava (zakon) . Razpostavljenje listo v
zaznamova se z drobom , na pr. v imenovanih treh slučajih z % ,
'/3 , 2 /5 . Števec kaže , kolikokrat se spiraljka ovije okrog debla, da
stoji spet list nad prvim listom , da je tedaj končan prvi zavite k
ali kolobar (cyclus) in se drugi začenja ; imenivec pa izgovarj a
število listov, ki nacejajo en zavitek, kakor tudi to, v koliko vrsta h
da stojé listi podolgoma po deblu .
Tudi gosto skup stoječi krovni listi na cvetji in na storži h
jelovega drevja so postavljeni po postavah listnega razpostavljenja .
Opravek listja .
56 . Sodelovanje listov pri prikaznih rastlinskega življenja je jak o
imenitno. To se vidi že iz tega, da vsaka rastlina hira ali še cel ó
pogine, če se jej v posebnem letnem času listje osmuče .
Opravek listja je dvovrsten, namreč : l . Hlapenje voden e
pare ; 2. sprejemanje in oddajanje raznih plinov .
Rastline nikakor ne porabijo vse vode , ki jo vsrkajo njen e
korenine, ampak je spet izplapi 2/3 ali še več skoz listje . Hlapenj e
se godi s pomočjo listnih rež, popisanih v § . 20., kterih je poprek
30 na kvadratnej črti navadnega listja . Sok, ki ostane v listnih stanicah,
mora zavolj tega vs'akako postati bolj sit ali koncentriran ,
in po zakonih (postavah) endosin ose ali opojnosti (glej § . 89.)
mora v nje stopati bolj vodéna kapljiná iz sosednjih stanic , i n
s tem napraviti gibanje soka ali mezge. Nasprotno pa ostanej o
v listnih stanicah nehlapne rudninske snovi , ki jih je voda tli m
odvzela, in res daje listje, če se soŽgé, naj več pepela .
Rastline jako hladé zrak s tem , da se toliko vode hlapi na
njihovem površji, in vpliv širokih gozdov in obdelanih poljev n a
podnebje kakave zemlje je prav očiten. Opazovali so , da drevo
srednje velikosti v 24 urah izhlapi 18 funtov , en kvadratni–čevelj
trate pa v istem času 1'/, funta vode. Naša polja so poprek štiri
mesece ali 120 dni poraščena z navadnimi- žiti in sadeži, in vsak o
()ralo ali vsakih 1600 [1 0 Sija izhlapi v tem času 2 do 3 miljone