Botanika. fi

Dieotyledoneae . IV, razred . Drèsni . 133
ko .
renina m a n i h o t o v a (Jatropha Manihot) , ki je surova neizreče]
no strupena , ki pa s kuhanjem izgubi to lastnost popolnoma i n
ki daje moko, ktera je v južne] Ameriki splošni živež , imenovan a
m aniok, c assa v a in tapioka. Pozabiti ne smemo tudi zelen
i k e ali pušpana (l3uxus), ker je njegov trd , gost les posebn o
cla ,ber za lesoreze. On raste v južno-vzhodnjej Evropi in imajo ga
pr 'i nas le kakor slaboten grm za to , da z njim obsadé lehe p o
vr 'tih. Mleček več afrikanskih mlečnic, posebno mleček iz Syphonia
,el astica, sušé ljudje in nacejajo iz njega kavčuk .
32. =red. D)''èsni (Polygoneae). Rastline tega reda imajo za 1 66
s( Sme drobne, večidel trorobate oreške, ki so pri ajdi (Polygonum
'agopyrum, pod . 205.) dovolj veliki in dovolj močnati, da daj o
pod . 205 . dobro tečno jelo, ajdove žgance in ajdov kruh ,
ki se zamoreta pridelati na najbolj peščenih tléh
v hladnih deželah . Tièji dresen ali vrbic a
(Polygonum aviculare) , navaden plevel in barvarski
dresen (Polygon.um tinctorium) ,
ki je v vzhodnji Aziji doma, ki se pa tud i
pri nas na mnogih krajih seje, imata v seb i
neko, indiki podobno, lepo modrilo . Rod šèavel '
(Rumex) ima v sebi ščavne kisline , ktera daje
kislici (Rumex acetosa) znan njen okus . Iz step
severne Azije donašajo ruski kupci v Evrop o
korenine raznih rastlin rodu rabarbare (Rheurn),
ki so eno izmed največ vrednih zdravil .
Te lepe in razmérno velike rastline se nahajaj o
tudi pri nas pogostoma v nasadih , pa njihov a
korenina ne dobi pri nas potrebne zdravilne moči.
Na Angleškem jedo ljudje listne peclje in cvetn e
popke rabarbarine .
33. red . Lobode (Chen.opodeae). Kraj morja 16 7
in blizo solin rastó solnice (Salsola in Salicornia),
ktere so bile bolj imenitne takrat , k o
se je še vsa soda iz njih dobivala (kemija § . 79 .). Po grobljah
rastó pogostoma razne vrsti ni etlje ali kozjega repa (Chenopodium).
Važna kuhinjska in gospodarska zelišča daje rod pes e
(Beta). Pesa se jako sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobni h
korenin. Nekteri sprevrni imajo belo, drugi rumeno in tretji
spet rude Čo korenino. Prvo imajo za živinsko piČo, iz druge napravljajo
pesni cuker (slador), in tretja , ki ima rudečkaste stebl e
in liste, je kuhinjsko zelišče . Več kakor polovina pri nas potrošenega
slaclorja je pesni slador . Kuhinjski zelišči ste tudi špinač a
(Spinacia) in loboda (Atriplex). Temu blizo sorodnega reda je
rudeči š čir ali t r a t o r (Amaranthus) .
34 . red . Volani (Daphneae) . To pleme nareja le edini rod 168
volčin (Daphne). Lepi cvet , rudeč kakor breskvino cvetje, se
pokaže že meseca marca (snšca) ; volčin je strupen, in njegovo lubj e
je tako ostro, da je imajo za mehurje vleči .