Botanika. fi

More documents

Recommendations

Info

111 A. botanika . Rastline zajedalke (parasite) in bolezn i rastlin . V poprejšnjem srno pokazali, kako da rastlina neorgansk e snovi kakor svoj živež jemlje v-sé in sebi prisvojuje, Dokler s e to godi na navadni način, so tudi vse prikazni življenja take , kakoršne morajo biti. Organizem je z d r a v. Ali vsakovrstni vplivi začnó s časom ovirati in vstavljati delovanje organov . Organi n e delajo vsled tega več tako, kakor bi to moralo biti, pokažejo se prikazni, ki jih imenujemo b o l e z e n . Rastlina naredi potem marsiktere bolezenske izdelke, kakoršnih ni nikoli v nji najti, dokler j e zdrava ; napravijo se izrastki, pokveke in obronki najčudnejši h podob, ter mnogokrat je bolezni nasledek ta, da se rastlina posuši . Najnavadnejši vzrok rastlinskih bolezni tiči v tem, če tla niso pripravna za rast te ali one rastline, vsled česar se ona slabo redi , kakor tudi pomanjkanje ali pa obilnost svetlobe in toplote . Da se ta ali oni rastlinski del nenavadno vdebeli , to se pa more doseči tudi umetno s tein , da se rastlini pripravijo taki po - goji, da more ona nenavadno dobro rasti , podobno , kakor se to tudi pri živalih more doseči z rejo in pitanjem. Sem spada pitan o cvetje , prenaredbe kapusovega cvetja v tako imenovani karv .ijol,izreja debelega in sočnatega sadja ter debelih korenin itd . — vs e same spake, ki so nam v največjo korist ter o kterih navadno ne rečemo, da so bolezenske prikazni . V znanstvenem obziru so take prenaredbe v toliko velik e imenitnosti, v koliko se iz njih dadó spoznati sorodnosti razni h rastlinskih delov , ki se kažejo v tem , da se ta ali oni organ v druzega prenaredi , kakor, n, pr . veja v trn, pestič in prašnik v cvetne liste. Izrastki se na rastlinah naredé sosebno vsled vbodov , ktere storé žuželke, da ležejo tam svoja jajca , vsled tega teče sok obilnejše proti tistem kraju ter napravijo se čudni izrastki, ki so bi - vališče in živež žuželskih ličink . Najbolj znane so rožne šiške (bedegua-ri) na šipku (divji roži) in pa šiške in ježice po hrastih , k i se v obrtniji porabijo. Te niso, kakor se kaže, dalje škodljive rastlininemu življenju ; al ličinke smrekovega lubadarja in gosenice raznih metuljev napravijo pa ne redkokrat, da bolehajo celi gozd i ter da se posušé. Čudno je vendar to, da se najde precej mnogo zelišč, ki ne rast ó v zemlji, ampak na drugih rastlinah, Ta zelišča, ki se zajedal e imenujejo, so navadno soraščena z lubovo liko tistega, debla , n a kterem jih vidimo. Očitno je, da zajedalke odvzamó nekoliko soko v svojej redilki in da jo tedaj s tein ovirajo v rasti ; dá, mnogokrat jo popolnoma zamoré . Življenje rastlin zajedalk se dá prirnérjat i življenju kri sesajočih živali, ktere tudi vživajo že poprej upodobljene (asimilovane) snovi . Najbolj znana zajeclalka je omela (Viscum) , ki raste na sad - nem in na gozdnem drevji . Iz njenih belih, sluzavih jagod se na-
Živi jenjeslovje tli <strong>fi</strong>zijologlja . 87 reja tičji lépek. Nektere zajedalke izrastó tudi na koreninah dru gih rastlin, kakor poimenee lusnec ali l u (Lathraea Squamaria) , Pod . Pod. 157 . Cvet vejnatega pojalnika . A.. Vejnati pojalnik. B . -Konoplja . Pod. 158. Predenita na detelji . Predenièni cvet .
Page 1 and 2:
fi Botanika. Bog reče: Zemlja naj
Page 3 and 4:
Botanika : Vvod. 3 Tisto zmožnost
Page 5 and 6:
Droboslovje . 5 ljeniin ; do zdaj j
Page 7 and 8:
I. Droboslovj e Pri ivej mladostnej
Page 9 and 10:
I. Droboslovje. 9 platnina od bomba
Page 11 and 12:
I. Droboslovje . odgovora. Začetek
Page 13 and 14:
I. Droboslovje . Rastlinske cevi .
Page 15 and 16:
I. Droboslovje. Mlečne cevi. 15 ve
Page 17 and 18:
I. Droboslovje . Staničnln . 7 spr
Page 19 and 20:
I. Droboslovje. staničje. 1 9 ker
Page 21 and 22:
II. Podoboslovje ali morfologija, 2
Page 23 and 24:
fI. Podoboslovje ali morfologija .
Page 25 and 26:
II. Podoboslovje. Deblo . 25 Pod. 4
Page 27 and 28:
11. Podoboslovje . Deblo . 27 (pod
Page 29 and 30:
It. Podoboslovje. Deblo. 29 različ
Page 31 and 32:
II Podoboslovje. Debla. 31 joče ra
Page 33 and 34:
II. Podoboslovje . Deblo. 33 krosko
Page 35 and 36: Podoboslovje. Deblo. vodni slučaj
Page 37 and 38: Podoboslo-vje. Brst . 37 popek , ,
Page 39 and 40: Podoboslovje. Brst . 39 mlado dreve
Page 41 and 42: 11. Podoboslovje . Listi . 4 1 4 .
Page 43 and 44: Pod, 80, 11. Podoboslovje, Usti . P
Page 45 and 46: ii. Podoboslovje. Listi . 45 Pod. 9
Page 47 and 48: I. Podoboslovje. Listi, 47 dek, ali
Page 49 and 50: P«Ioboslovje. Cvet. 49 funtov vode
Page 51 and 52: II. Podoboslovje. Cvet . 5 1 obče
Page 53 and 54: I1, Podoboslovje, Cvoi . , 3 Pocl .
Page 55 and 56: Podoboslovje. Ovet . rumenim prahom
Page 57 and 58: Podoboslovje. Cvet. 57 (pod. 129. a
Page 59 and 60: Pocloboslovje. Razcvetje . 59 Cveti
Page 61 and 62: TT. Pod.oboslovje . Razcvetje . 61
Page 63 and 64: Podoboslovje. Razcvetje . 63 se sku
Page 65 and 66: ZI. Podoboslovje. Seme . podobi pra
Page 67 and 68: III. Življenjeslovje ali fizijolog
Page 69 and 70: D CII. ivljenjeslovje ali flzijolog
Page 71 and 72: III. Življonjeslovjo ali izijologi
Page 73 and 74: Življenjeslovje ali fizljologija.
Page 75 and 76: Življenjeslovje 'ali fiziiologlja
Page 77 and 78: ŽivljelljesloVje ali fizijologija
Page 79 and 80: Življenjeslovje ali fizijologlja.
Page 81 and 82: Življenjeslovje ali fizijologija .
Page 83 and 84: ItT. Življeiljeslovje ali fizijolo
Page 85: III . ali ~uOologUa . 85 nosti stuu
Page 89 and 90: Zivljenjeslovje. Poljedelstvo, 89 d
Page 91 and 92: M. Zivljcnjeslovje. Gnoj . tisto, z
Page 93 and 94: I Življenjeslovje. Obdelovanje nji
Page 95 and 96: Rastlinopis . 95 pa razvijajo rastl
Page 97 and 98: Sostava rastlin . 9 7 temi tremi od
Page 99 and 100: . . . . - -+ 2j CZ 4.■. 0 .-4 'Z'
Page 101 and 102: Pregled razredov in redov, 10 1 Raz
Page 103 and 104: Pregled razredov in redov. 1O3 Razr
Page 105 and 106: Pregled razredov in redov, 105 ali
Page 107 and 108: Aeotyledones (brezkanèni e 107 Raz
Page 109 and 110: Aeotyledones (brezknli~niee) . 109
Page 111 and 112: Aeotyledones. I. razred, Alge , apn
Page 113 and 114: Aeotykdones . rnzred . Glive . 11 3
Page 115 and 116: .,kotyledoc . H. razred . Listaato
Page 117 and 118: Aeotyledones. II. razred . Praproti
Page 119 and 120: Monocotyledoneae . TIL raz . d. Eno
Page 121 and 122: 31onoeotyledolleae. III. razred, Ea
Page 123 and 124: Monoeotytedoneae. HI. razred. Eaoka
Page 125 and 126: Monocotyloclonoao, M . razred . Lil
Page 127 and 128: Monoeotyledoaeae . razred . Banane,
Page 129 and 130: Dieotyledonaea. IV. razred . Storž
Page 131 and 132: Dieotyledoneae . IV. razred . Kopri
Page 133 and 134: Dieotyledoneae . IV, razred . Drès
Page 135 and 136: Pod. 206 . Dicotyledoneae, v . razr
Page 137 and 138:
Dicotyledoncae. V. razred . Kovaèn
Page 139 and 140:
Dieotyledoaeae. V . razred . Je»gl
Page 141 and 142:
Dieotyledoneae . V. razred . Razhlt
Page 143 and 144:
Dieotyledoneae . V. razred. Srhkoli
Page 145 and 146:
Dieotyledoneae. VI, razred . Vijoli
Page 147 and 148:
Dieotyledoneae . VI. razred. Šahol
Page 149 and 150:
Dieotyledoneae. VI. razred. Kljllna
Page 151 and 152:
Dieotyledoneao . V~. razred. Kabuln
Page 153 and 154:
Dieotyledoneae. VI. razred . Kubuli
Page 155 and 156:
Dieotyledoneae . VI. razred . Svetl
Page 157 and 158:
Dleotyledoueae, VI . razred. Stroč
Page 159 and 160:
Dieotyledoneae . razred. Stročnice
Page 161:
Dicotyledones . VI. razred . Stroč
show all

Botanika. fi

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?