Botanika. fi

III. Življenjeslovje ali fizijologija .
in imajo edino kal v sebi. Kože semenskih popkov spoznamo na
zrelem semenu spet kakor semenske kože, se ve da mnogovrstn o
spremenjene .
Če opazujemo b o b , pod . 152. in leva pod. 153., zamoremo marsikaj
do zdaj povedanega na njem spoznati. Pri a vidimo tisto mesto ,
s kterim je bil priraščen prvotni semenski popek. Če razkoljemo bo b
podolgoma, najdemo pri c kal z njeno koreninico b , in z njeni m
stebelcem, obdanim z listki, časih tudi peree imenovanim . Na
dalje vidimo pri d veliko semensko kalico (eotyledo) . Beljaka tu
ni videti. Belj4.a tudi ni v semenu repice ali ogrščice (Brassica ,
desna pod. 153, osemkrat povečano) . Na podolgoma prerezu vidimo
z semensko kožo a obdano kal (klično rastlinico) , ki je tu popolnoma
zakrivljena ; sostavljena je iz koreninice b in iz zgrbančenih
semenskih kalit (lopatic) c in d . Temu nasprotno pa zapazimo v l a- -
rt e rt em semenu, pod semensko kožo a tenko plast beljaka b ,
nadalje kal s kalicami c in d, s popèkom e in z koreninico N a
podolgoma prerezu ovsenega zrna, v pod. 154. šestkrat povečanega,
najdemo pod semensko kožo mnogo beljaka b in kal cd .
Kal se razločuje od navadnega , na deblu izrastlega popk a
poglavitno v tem, da je kal sicer prav prikrajšana , pa vendar po -
polna, s korenino previdena samosvojna rastlina, med tem ko po -
pek (brst), ne imajoč svojih korenin , mora dobivati svoj živež o d
drugih rastlinskih delov tako dolgo , dokler ne izraste v tak o
močno mladiko, da zamore korenine poganjati in da si zdaj z njihovo
pomočjo sam jemlje živeža iz tli .
Ko se razvija zdaj kal , kakor je bilo že poprej v §. 24. po -
pisano, se začne novo samosvojno rastlinsko življenje , ki zamor e
spet stvarjati tisto celo vrsto mnogovrstnih upodob, kterih popi s
smo dodélali. Tako ima rastlina , da-si sama zá-se minljiva stvar ,
vendar v sebi pogóje večne trpežnosti.
III. Življenjeslovje ali fizijologija a
O prikaznih življenja sploh .
Pri preiskovanji in premišljevanji rastlinstva in živalstva na- 8 0
letimo na veliko množino prav posebnih, čudapolnih prikazni . Dih
živi j e n j a je, ki nam tukaj nasproti veje, življenja , xi se javlj a
v svojevoljnem gibanji in v občutku , in ki rodi vpodobe, po tvarini
in po postavi različne od onih, kakoršne nam daje rudninstvo .
Rastline in živali so za to, ker so žive, mnogo, mnogo bliže človeškemu
čutu in občutku , kakor pa krepne tvarine in negibn e
podob9 mrtvega kamenja .
Saj se nam dozdeva , kakor da bi morale tukaj vladati vs e
drugačne sile in postave, kakor so tisti , ktere smo že v fiziki in
v kemiji spoznali kakor vse občno vladajoče prirodne sile. Z ne-
Živo tvarino vlada privlačnost, ki njene naj manje delke združuje
5 *