Botanika. fi

18
A. Obèna botanika .
in velikosti tako bitno različna, da se z mikroskopom prav za gotovo
more spoznati, od kodi da je moka . Ker je mnogokrat ime -
nitno in potrebno znati, od kod je ta ali ona moka, zato povem o
tukaj poglavitna znamenja najimenitnejih vrsti škroba (štirke) :
V podobi 32 . vidimo zrno škroba, dobljenega iz p o d z e m lj i c ;
ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih plasti ;
podoba 33. nam kaže škrob ječmenov, rŽert, pš en i è en i n
Po d. 32 .
( /
Pod. 33 . o v s e n, kteri j e v tem ka -
rakterističen, da se v nje m
3 ;` ~' ~~ '~
oe
os o, nahaja zraven prav debelih ,
leči 'podobnih zrn velika
b množina prav drobnih zrnc ;
zrna ovsen.ega škroba s e
n
o
,j o a Q vidijo pod mikroskopom, k i
prav močno povečava, po -
0~,
o ~/~ b vrh mrežasto ()Ukana in, č e
%
c c, se pritisnejo , se razdrob é
0 0 0
na ostro robate kosce (po -
doba 34 .) : škrob, dobljen iz sočivja , kakor iz graha, iz leč e ,
iz g r a š i c e in iz b ob a, se pa 'T tem spoz-ná, da so njegova zrna
povrh nepravilno zvezdasto očrkana (pod. 35.) .
Pod. 34 . Pod. 35 .
Stanič] e .
19 Iz stanic, druga k drugej pristavljenih, napravi se st a ni j e ,
ktero je po razno upodobljenih stanicah, iz kterih je narejeno ,
tudi različnih podob in se nasledno tedaj tudi različno imenuje .
Staničje, ki je sostavljeno iz strženovih (paremchymovih) stanic,
imenuje se parenchym, tudi polnilno ali Živilno stan
ièje, ker njegove stanice so tiste, ki sosebno prevajajo sok p o
rastlini in v kterih se odločujejo one snovi, ktere smo v poprejšnjem
popisali kakor vsébino stanic. Škrob , gumi , slador, olja in
več drugih stvari je v njih naloženih kakor zaloga, da bi se v
poznejih časih spet kakor živež porabila za daljni razvitek rfstline ,
opravek , ki ga se vé človek mnogokrat prihrani rastlini, ker jej
vzame te-snovi, da mu rabijo za Živež .
Iz prav tartkostenatih, pri tem drobnih in okroglastih stani c
sostavljeno staničje se imenuje p r v ó t n o s t a n i j e (urparenhym),