Botanika. fi

Podoboslovje. Brst . 39
mlado drevesce, odpili se to samo poprek, . če je pa Že več() drevo, se
pa njegove veje poprek odpilijo . Na prerezu se z močnim nožem
vcepi sklad (podoba 77 .), cepič se od obeh strani obreže klinasto
(pod. 78.)', Pod. 79.
in v divjakov sklad potisne
(pod. 79 .) . Sklad se zato, da ne more svet ..
loba, zrak in voda blizo, zamaže z voskom ali
z ilovco in obvije z mahom in s platnino .
Cepičev lub se potem soraste s divjakovi m
hibom, kterega se mora neposrdno dotikati .
Mnogokrat se tudi vloži cela vejica s ko -
Pod. 77 . Pod. 78.
šéekom na njej visečega hiba za lub mladega drevesca, enak o
kakor smo pokazali pri cepljenji s popkom . Tu je dobiček ta, da debl o
nič ne trpi, če se tudi cepič ne prime , med tem ko se divjak skora j
vselej posuši, če se mu vse veje odrežejo in če se nobeden iná-n j
cepljenih cepičev ne prime .
Z naklado ni s e cepi (združi se) , ' če se cepič in divjak
oba enakošno napošev prirežeta, tako da se obe ploskvi natank o
skladate , in da pride lub na hib, belina na belino , če sta oba ,
cepič' in divjak enake debelosti. Največkrat je pa divjak mnog o
debeleji od cepiča. V tein slučaji se pa divjak na strani napoše v
zareže, in v zarezo cepič kolikor mogoče tako vtakne , da prid e
hib na lub in belina na belino, ker ravno s temi najbolj sočnatini i
deli se divjak zraste s cepičem . Potem se povsod okrog z vosko m
zamaže in zaveže .
Drevesa se sicer še na mnogo drugih načinov morejo cepiti
ali vselej je glavna stvar to, da se na zarezi cepičev hib natank o