Botanika. fi

I. Droboslovj e
Pri ivej mladostnej stanici se pod zunanjo stanično kožic o
aa (pod. 2.) dá dokazati notranja mehka , okrog in okrog zaprt a
mrenica, , ki se imenuje p r v ó t n i (prirnor -
clialni) mešiček (utriculus primordialis )
Obe kožici obdajate slizavo, drobnozrnato
mezgo, p r ot opla srna imenovano, ktera s e
nikdar ne zmeša z vodenim s t a ni s ok
o m, ki je vrh tega tudi še v stanici . Zad -
-a njič je taka stanica redko kdaj brez plóščna -
tega okrogljastega telesa , s t n o j e d r o
(mmcleus ali cytoblast) " imenovanega, v kte -
rem se navadno dadó razločiti jako majhna
a, prozórna telesca , j edr o v a telesca (nuaa.
Stanič.aa kožica : U . cleoli) . Primordijalni mešiček se tako tesno
protoplasma, ; c . stanično prilega staničnej mrenici, da, se ne razloč i
jedro . lahko od nje ; ako se pa stanica obdeluje z
vinskim cvetom , se pa odloči primordijalni mešiček , se skrči i n
leži potem, podoben gubatej vrečici, prosto v stanici , kakor kaže
gornja podoba .
Kakor je bilo že povedano, se vsa ta popisana dela opazujej o
le v mladej živej stanici v daljnem teku rastlinskega življenja s e
pa znatno spremené ta razmérja ; izgine navadno najpoprej sta -
nično jedro a, za tem protoplasma ; stareje stanice, kterih zunanj a
koža je večidel odebeljena, nahajamo pa napolnjene ali le sè čist o
kapljivo, ali pa razen tega tudi še z raznovrstnimi drugimi tvarini .
Doslej smo govorili o notranjosti staniénej ; odslej bomo pre -
gledovali, kako se spreminja zunanja njena podoba . Ako rastlinska
kaka stvar obstoji le iz posamnih, prosto po vodah plavajočih sta -
nic, so te -večidel krogljaste, podobne okroglim bunčicam, ker ji h
nič nij oviralo v njihovem vsestranskem razvitku. Ako so pa sta -
nice vvrstene druga, k drugej ali podolgoma podobno, kakor da s o
na, vrvco nabrane, ali pa široma v plošéb, ali pa če so zadnjič n a
vse strani v prostoru druga k drugej skup zložene, da delaj o
debelo rastlinsko telo , se po-
Pod. 3 .
kazuje nam njih prvótna podob a
bolj ali manj premenjena, kar j e
nasledek med'sebojnega, dotikanj a
njihovih sten . V rahlih rastlinskih
tvorinah, kakor v mehkej sredici
sadja, v bezgovem strženu pridrž é
stanice tudi v poslednjem slučaj i
v podobi 3. pokazano okrogljast o
podobo ali mnogo večkrat po-
i
stanejo zavolj medsebojnega tlačenja
rogljate . tako da je njih
prerez večidel šestokot (pod . 4 .) .
Takrat se zamorejo primérjati s
penami , ki se naredé, če pihamo skoz slamko v vodo mjilnico .