Botanika. fi

Dieotyledoneae . VI. razred . Svetlini . 155
sebno se listje bar v a r s k ega ruja (Rhus coriaria , ki se sad i
po južnej Evropi , rabi za strojenje in za barvanje. S t r e n i
r u j (Rhus toxicodendron) ima, hlapen strup, ki prav čudno dela .
Otéče namreč tisti, ki drži le nekoliko njegovih listov v rokah ,
ali ki le stoji dalj časa blizo tega drevesa. Vendar ne dela ta stru p
na, vse osebe enakošno. V vrte se sadi zavolj lepšega j el ensk i
r o g (Rhus Cotinus) . Vžitni so zeleni, mandeljnom podobni plodovi
m r t v i k o v i (Pistacia Lentiscus) in indijske mangove slive od
drevesa „Spondias mangifera .”
78. red. Svetlini (Onagrarieae). Ta red obsega večidel zavolj 21 3
lepega cvetja imenitne rastline, kakor n . pr . vrbovce (Epilobium) ,
izmed kterih je o z k o l i s ti vrb o -
Pod. 230 . v e c (Epilobium angustifolium) z visokim,
skrlatno-rudečim cvetnim klasom
prava lepota naših gozdov ; s v e t-
1 i n (Oenothera) odpira svoje rumen o
cvetje še le proti večeru f u c h -
s i j a (Fuchsia) , iz južne Amerik e
doma , je ena izmed najbolj priljubljenih
rastlin njeni sprevrni so skorej
neštevilni . Tudi se sim prišteva p o
stoječih vodah na Lonjskem polju na Hrvaškem in drugod plavajoč a
rastlina rašee (Trapa natans), od ktere pridejo bodičasti p ovodn i
orehi (pod. 230.) in pa majelovec (Hippuris Tannen.wedel ,
pod. 139 .)
79. red. Mirte (Myrtaceae). Izmed rastlin tega reda je v Ev- 21 4
ropi doma, le mi r t a (Myrtus communis) ; njene veje s svetlo-zelenim
listjem in z belim cvetjem se pletó v nevestine vence. Vse druge rast -
line tega reda rastó po vročih deželah ; skorej vse imajo v sebi mnog o
nekakovega dišečega olja. f ebinènik (Caryophyllus) daje znane
nageljnove Žebice ; k a j e p u t o v o drevo (Melalenca) pa daje kajeputovo
olje ; obe te rastlini ste v vzhodnjej Indiji domá . V južnej
Ameriki daje p i m e n t o v e c (Myrtus pimenta) nageljnovi poper
ali piment hruškam podobni plodovi kujav o vea (Psisidum ,
Cujavabaum) so pa vkusno sadje. Temu redu blizo soroden je g r anatovec
(Punica) , s krasnim ognjeno-rudečim cvetom in z vžitnim
plodom ; on raste v južnej Evropi.
80. red . Rože (Rosaceae) . Jako očiten značaj tega reda je 21 5
to, da imajo njegove rastline mnogo prašnikov , ki stojé čaši n a
robu. Linné je naredil iz njih svoj 12. razred. Po pravici smo temu
redu na čelo postavili kraljico vseh cvetlic, rožo, ktera, opevana
po pesnikih vseh časov in jezikov , ne potrebuje tu nikakoršne
hvale in slave več . Vendar so v novejem času odvzeli njenemu
neposrednjemu gospodarstvu rastline s koščičastimi in s pečkatirni
plodovi, in iz njih naredili sledeča dva reda . G ošéavka ali s t o -
listnica (Rosa centifolia) je doma iz jutrovih deGelá, kjer dobivaj o
iz listja raznih rož drago rožno olje mesečna roža (Rosa gal-