Botanika. fi

Dieotyledoneae. VI. razred . Kubuliii.ee . 153
Ta rastlina raste prav pogostoma v vlitih in se zainore za -
meniti z repno krebuleo in s peteršiljem. Po svojih ožjih in n e
dišečih listkih se pa razločuje o d
Pod . 2,2 ,
obeh . Bolje kakor vsak popis p a
kažejo pridjane podobe 226., 227 . in
228. razločke med listi pasjega pe -
teršilja, pravega peteršilja in inišjeka .
bolj strupena, kakor poprejšnji
(Ive rastlini, je t r o b e l i k a
(Cicuta virosa) ; ali nevarna je ljudem
manj zato, ker raste daleč pro č
od hiš v stoječih vodah . Trobelik a
ima nekako zgodovinsko imenitnost,
da-si žalostno. Z njenim strupenim
sokom so v starih Atenah navdajal i
tiste hudodelce, ki so se zoper državo
pregrešili. Sokrates, naj -
blažji grški modrijan, kterega s o
pa njegovi sovražniki po krive m
zatožili , da širi, pogubne nauke, j e
bil obsojen k takej smrti , da j e
jok .
moralrobelikov sok piti .
Nektere v Perziji rastoče kobulnice imajo v sebi mlečke , ki
se na zraku strdijo v gumovite smole (kemija . 191.), izmed kteri h
se v zdravilstvu rabita, hudo po česnu smrdeča smola, vražj e
govno (asa foetida) imenova (od rastline „ferula” imenovane) i n
am o ni ak gummi od drevesa „Dorema” imenovanega .
74. red. Krh/ji'ke (Rhamneae) . Kozja èrešnj a (Rhamnus catharticus)
ima črne jagode, ki imajo moder sok v sebi ; ta sok z apnen o
-vodo pomešan in posušen, daje zelé li o s o č no barv o . Oglje o d
j i k e (Ehamnus frangula) se posebno ceni za narejanje strel -
nega prahu . V juŽnej Evropi rastoči č i LI m a k (Ziziphus) daj e
prsne jagod o. Iz blizo sorodnih redov naj naštejemo : vedno
zeleno božje d r e v c e (Ilex aquifolium) z živo-rudeèimi jagodami ,
ktero na, Angleškem imenujejo „holy” in ktero v hiše postavljaj o
na sveti večer ; i a r a gu a j s k i češ min (Ilex paraguayensis) ,
kterega listje daje v južnej Ameriki sploh navadni p a r a gua j s k i
čaj ; trdolesko (Evonymus) , lep grm s krasnimi , rožno-rude -
Či.mi plodovi, farške k a p e imenovanimi , ki imajo poill.erančasta
rumena semena .
75. red. Buče (Cueurbitaceae), Te zelnate , ostro ščetinast e
rastline raste večidel po toplih deželah . One imajo spenjajoče se, z
viticami se k višku držeče steblo, velike liste, enodomne in dvodomn e
cvete , jagodam podobne plodove , večidel nerazmérno debele, Iz
Azije ste bili zaneseni : k u m. a r a (Cueumis sativus), dinja (Cucurai s
Melo), pod . 229., sè soènatimi sladkimi plodovi ; sadite se posebno p o
209
210