Botanika. fi

9
A. Občna botanika ,
in z mekinami, je pridelek njihovega polja dvakrat veèi kako r
poprej .
Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiv a
tvarina, ki ostro smrdi po ainonjaku . Pripeljejo ga iz nekterih otokov
in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikda r
ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakopičil e
toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad de -
belo. Teh morskih ptic je po tistih krajih toliko, da solnce zatemn é
in da človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezd o
zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s teni gnojem
, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija
§, 404). Da je gvano tako čudno dober gnoj , to pride o d
todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi .
Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in
fosforove kisline,
Praha .
15 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoj a
same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj
časa neobdelane same sebi prepuščajo . To ravnanje, ki se imenuje
praho puščati, je po nekterih manj gosto naseljenih krajih tak o
navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé .
Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in vod a
med tem , ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma
kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S teni
se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej
množini pristopne rastlinskim koreninmn prihodnje setve . Da se
to bolje razume, treba se spomniti na tisto , kar je bilo rečeno v
§. 107 ., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske
snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raz -
topne, in da je tedaj precej mnogo časa potrebnega, preden se z
njimi nasiti voda, ki leze v tla . Počivajoča njiva se kmali zarast e
s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži .
Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj -
bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zainorej o
neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek
Žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat .
Obdelovanje njiv po kolobarju .
(Vrstilna setev . )
116 Zgorej smo že videli , (la jemljó razne rastlinske vrste tiari'
tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame en a
rastlina več, druga manj . Med tem ko polju, štiri orale velikemu ,
pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzam e
repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli . Če se tedaj tri leta zaporedoma
repa seje na kako njivo , se jej odvzame še le tolik o
fosforovo-kislih soli , kolikor z eno samo pšenično žetvijo,