Botanika. fi

A. Občna botanika .
5 Naj bo za zdaj dovolj, da smo v obče naznanili, v čem da s e
rastline razločujejo kakor posebne prirodnine od vseh drugih . Jasno
razumljenje tega razločka bomo še le zadobili iz spoznanja razni h
podob in prikazni, kterih nam rastlinstvo daje v tako obilnej meri .
Zavoljo lažega pregleda razdelimo naše znanstvo na dva dela ,
namreč :
A. n a občno botanik o, ktera obsega nauk o rastlinskih
organih in o njihovem delovanji, i n
B. I). a posebno botaniko (rastlinopis), ktera popisuje posamne
rastlinske vrsti, njihova posebna znamenja, njihovo razdelitev ,
njihovo razširjanje in njihovo uporabo .
A . Občna botanika.
Občna botanika počela se je obdelovati še le v novejem času .
Botanikarji poprejšnih časov so se pečali le s popisom, ali pa s è
zobrazovaujem rastlin ; poimenovanje in porédanje njih v umetno
sostavo bilo je poglavitno delo vseh učenih in neučenih prijateljev
rastlinstva ; še le na začetku tega stoletja šinila je znanost če z
svoje ozke meje in počela se pečati s prej skovanjem notranjih
rastlinskih organov in njihovega delovanja .
Temu se ne smemo čuditi . Le s pomočjo povečalne moči mikroskopove
(drobnogledove) moglo je človeško oko prodreti do
skrivnosti rastlinskega drobovja in spoznati drobne stanice in cevke ,
iz kterih je vsaka rastlinska tvar sostavljena ; le s pomočjo kemije
moglo se je doseči to, da se je prav sodilo o premenbah snovi., k i
. se godé v rastlinskem telesu .
Razvitek obče botanike bil je tedaj natvezen deloma na napredek
v kemiji, deloma pa na iznajdbo dobrih mikroskopov. Kdor
se hoče z droboslovjem le nekoliko sam sè svojimi očmi soznaniti ,
more to le s pomočjo dobrega mikroskopa doseči. Sreča je, da je
zdaj laže omisliti si mikroskop, ki je za rabo, kakor v pretečenih
časih ; instrument, ki je poprej veljal 200 do 300 goldinarjev, dob i
se namreč zdaj za 35 do 150 gld. Ali mikroskop sam zá-se še ne
zadostuje, K preiskovanji rastlinskega drobja je razen popolnega,
znanja v ravnanji z mikroskopom potrebna tudi spretnost v narejanji
pripravkov, n. pr. različnih prerezov , ktera se le s tujim
podukom in z mnogimi skušnjami zadobiti more . Začetniku v mikroskopičnih
preiskavah se priporočajo tedaj dela, ki obširno uč é
uporabo mikroskopa, kakor Schleidenov spis „Rastlina in njen o
Življenje” in Schachtov spis „Mikroskop in njegova uporaba” . Tukaj
omenimo le toliko, da se pri mikroskopičnih opazovanjih začne sè
slabejo, po priliki 30- do 50kratno povečavo , in da je 250- d o
300kratna, povečava dovoljna , da se spoznamo z najimeni.tnijim i
prikaznimi .
7 Občna botanika deli se na tri oddelke :
I. L roba slo vj e ali histologija, ktero obsega nauk o
naj euostavnij ih organih rastlinskih in o drobovji, iz njih sostav-