Botanika. fi

40
A. Občna botanika .
vjema z divjakovim lubom. Saj se vidi iz popisa cepljenja s popko m
in sé cepiči, da se cepič priraste divjaka s tem , da se v debelil -
nem kolobarji narejajo nove stanite , tedaj se mora debelilno staničje
divjakovo stikati z debelilnim staničjein cepičevim. Drevje se
cepljuje zgodaj spomladi, kedar je najbolj rneževno (sQčnato) .
Brst se pa ne priraste vsakemu povoljnemu drevesu, na ktero
bi ga hoteli cepiti . Zastonj bi bil trud , oko bi hotel cepiti vrtn o
rožo ali marelico na hrast, ali jabelko na bukev, ker se cepič prim e
le drevesa, ki je ž njim istega rodu .
List' .
47 Iz debla rastó mnogoštevilni postranski organi , ki pa nis o
valjarju podobni kakor deblo, ampak ploščnati in ki se listi imenujejo.
Za razvitje popolnih listov je potrebna svetloba in zrak,
zato pa na podzemeljskih , delih rastline nikdar ne najdemo po -
polnih listov.
Zunanja podoba pa nikakor ni dovoljna za razločbo lista od
steblovih delov, ker so take rastline, ki imajo ploščnhte, listom podobne
veje , in spet take , ki imajo valjaste liste, prav podobne
steblovirn členom. Ali list ne raste kakor deblo na svojem gornje m
koncu, ampak pri svojem dnu tam, kjer se, debla .cimi . Tudi odmré
list naj poprej na svojem gornjem koncu ali špici . Njegovo notranj o
rast in auatornijsko sostavo smo v bitnosti popisali le v § . 20.
Cevni povezek se oddeli od debla , gre v list in se v njem razdeljuje
na veje ; sicer je pa list sostavljen večidel iz strženovi h
storile, polnih listnega zelenila , in je zatorej večidel zelen. Vse
njegovo površje je prepreženo z povrhnjo ko~o, sostavljeno i z
ploščnatih stanie , v kterej koži je mnogo rež in produšnih votli n
(glej pod. 37. in 38.), od česar listi dobé lastnost zrak dihajoči h
organov. Mnogokrat naredé male ličinke žuželk , ki živé v list -
nem parenehymu , delo umetnih anatomov , izjedó namreč zelen o
staničje med nepokvarjeno povrhnjo kožo, tako da postane praznin a
med gornjo in med dolnjo listno ploskvo, kar se očitno vidi, če s e
list proti luči drži .
48 Gledé postavljenja in gledé namena razločuje' se več vrsti
listja :
I. Klični listi ali kalice (cotyledones) . Razvijó se kako r
je bilo v §. 24. povedano >, pri kalenji semena kakor tako imenovane
lopatice, odpadó večidel kihali , pa vendar tudi dosežejo pr i
nekterih rastlinah razvitev in opravek pravih listov .
2. Luske b r s t ovne so shujšane, listom podobne tvorine, kterih
namen je ta, da varujejo mladi začetek (zarodek) debla in cvet a
pi'ed zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen .
3. S t e b el n i listi, najnavadnija in najbitnija vrst. Te bomo
mislili vselej, kedar bomo na kratko o listji govorili .