Botanika. fi

D
CII. ivljenjeslovje ali flzijologija . 69
druga za drugo sledeče, in druga od druge tako različne podobe prvosvétnih
rastlin in živali, ktere smo popisali v mineralogijskem oddelku .
Po postavah ali zakonih, ki so nam neznani, je nadalje do- 8 3
ločeno število, obseg in trpežnost živih stvari . Razširjenj e
brezštevilnih rastlinskih bitij je omejéno na prostor, ki jim je dan
na zemeljskem površji ; voda, brezvodno kamenje in suhi pesek
pustinj ustavljajo saj bitno to razširjanje, če mu že ne stavljaj o
neprehodnih mej .
Gibne živali niso nič manj podvržene marsikterej omejitvi .
Zoper neskončno pomnožavanje rastlin so postavljene bolj prirodne
sile ; živalstvo pa že samo zá-se sè svojim medsebojnim bojem in
vničevanjem skrbi za to, da se vseobčni zakon ne podere .
Za obseg vsake žive stvari, bodi-si kterekoli vrsti, je določena
posebna mera . redar je ta dosežena , stvar ne raste več, č e
ima še toliko živeža in če so okolnosti še tako vgodne . Naj drevj e
raste še tako visoko v zrak, „b og je že skrbel za to, da rt e
doraste do neba .”
Enako se ima tudi z dolgostjo življenj a. Tudi tu je po- 84
stavljen vsakej vrsti kraj in konec, da-si ne za vse enako dolg .
Saj je nekteriin rastlinam in 'Živalim odmérjeno življenje le rt a
nekoliko ur ali na nekoliko dni , drugim pa na mesece, na let a
in stoletja, dà, nekterim drevesom tudi na tisočletja .
Dokler delajo organi pravilno, norm alrt o, je tudi ték vseh
prikazni življenja pravilen. Organizem je zdrav. Ali marsikaj ovira ,
vstavlja ali moti s časom delovanje organov . To delovanje je takrat
nepravilno, in temu nasledek so nepravilne prikazni, ki ji h
bole zn.i imenujemo . V bolnem organizmu se naredi marsikaj ,
česar ne najdemo v zdravem telesu ; naredé se napake, pokvek e
in izrastki najbolj čudni. Na zadnje se posledki nepravilnega delovanja
tako pomnožé, da se vstavi vsakaka životna delavnost, ka r
imenujemo s m r t .
Rastlina in žival je zdaj mrlič . Organi so sicer ostali, ali
ugasnila je vsaka delavnost ; sprejem živeža, predelovanje živeža,
rastenje — vse se je vstavilo . Nove prikazni stopijo na mesto poprejšnjih
; mrlič je podvržen kemijski razkrojitvi, gnjilobi, trohnenji .
Pa na najmanjših rastlinskih in živalskih ostankih je še spoznati
njihov izvirek. Mikroskop nam pripomore , da spoznamo njihove
prvotne vpodobe, tiste stanite, vlakna in stanièja, po kterih
se organske stvari ločijo od neorganskih Tako se je dokazal o
še celó o premogu, da je rastlinskega izvirka .
V telesu se rastlinskem in živalskem nahaja množina njemu 8 5
lastnih snovi, kakor slador, olje, tolšča, različne kisline itd . Našli
so sicer njihove kemijske sostavine, in se prepričali, da imaj o
le malo prvin v sebi, ali doslej se še ni bilo usrečilo , da bi j e
mogli umetno sostavljati ; dà, mislili so, da je za njihovo napravo
potrebno sodelovanje organske delavnosti . Zato so kemikarji imenovali
take snovi : organske spojine . Najnoveje iznajdbe v
kemiji so nas pa pripeljale dotle, da zamoremo že večino teh or-