Botanika. fi

Monoeotyledoaeae . razred . Banane, 127
poraščene liste. Ti listi so od rastline, imenovane agava (Agav e
americana) , ki je tudi Amerikanka. Ta rastlina potrebuje pri na s
mnogo let, preden cvete — pravijo, da -navadno 100 let — takra t
pa požene hitro 28 do 30 čevljev dolgo betvo s tisoč in tisoč cvet i
olepšano, po teni pa pogine . -V svojej domovini pa cvete vsacega
osmega leta. Po krivem je dobila ime „stoletna a l o e”. V njenej
domovini se je mnogo sadi , ker se v njenem cvetnem tulc u
naceja mnogo sladkega soka , iz kterega tlela jo Amerikanci sploh
navadno pijačo pulk (pulqize) .
19. red. Banane (Masaceae). Ne ravno redkokrat videvamo po 151
rastlinjakih palmovemu deblu podobno betvo z velikanskimi listi .
To je p i s a n g ali rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi b anana
imenovana , ktera je za prebivalce vročih krajev iste važnosti,
kakor za druge kraje žito , krompir ali dateljnova palma .
Razun njenih vkusnih plodov (sadov) rabijo tudi njeni 8 do 1 0
čevljev dolgi listi za marsikaj . Musa textilis in druge iz Filipinskih
otokov in iz vzhodnje Indije dajejo predivo, imenovano Manilska
konoplja, tudi abacca- ali pinas ak o no l j a. Izvoz iz Manile
leta 1862 450.0000 centov. 1 cent = 14 tolarjev.
20. red . .Dišavnice (Scitamineae) . Rastline vročih deželá z
ostro dišečimi koreninami in semeni , kakor i m b e r (Zingiber) ,
c i t v e r (Curcuma Zerumbeth), in galgan (Alpinia Galanga), kteri h
korenike so dišeča zdravila ; za zdravilo se rabijo tudi pod imenom
„Kardamoni” znane semenske glavice več vrsti iz rodu Amommn .
Rumeno barvilo se dobiva iz korenike ž o l t n jaka (C urcuma longa) .
Naposled imajo nektere rastline tega reda, namreč rastline iz rodu
,,Maranta'', v svojih korenikah droban škrob, ki pride pod imeno m
A r r o w- r o o t k nam, in sicer iz vzhodnje in iz zapadne Indije. Lep o
indijsko rastlino C a nn a vidimo večkrat pri nas po vdih .
21, red. C'epteci ali kukovice (Orchideae). Vse rastline tega 15 3
reda spadajo v 20 . razred Linné-ove sostave , ker imajo cvete ,
kterih prašnice so sorašéene s pestičem . Sesterodelui cveti vzbud é
t pazljivost in občudovanje opazovalčevo deloma se svojimi jako posebnimi
podobami ; saj so nekteri jako podobni raznim žuželkam, muham ,
pajkom, metuljem, deloma pa tudi zato, ker so jako lepo in živo pisani.
To velja posebno o tistih kukovicah , ki rastó po vročih deželah
po clrevji. Te kuko-vice imajo prosto v zrak viseče korenine
zračne korenine), s kterimi srkajo svoj živež iz vlažnega zraku . Me d
te kukavice spada tudi lepo dišeča v a n i l i j a (Vanilla aromatica) .
Naše domače k likov ic e, tudi eepteci ali m oš njic e imenovane,
lepšajo posebno pogostoma apnenata tla one imajo gomoljaste
in dlanaste korenine (glej pod . 52. in 53.), ktere posušene
dajo sluzavo zdravilo, imenovano s a l e p , in ki se nabira večide l
od Orchis mascula , Orchis Mori o in ocl Orchis militari s. Mičet z
cvet ima čevl jec (Cypripedium Calceolus) .
22. red. Porélice (Alismaceae). Mali red, kterega narejata rodova 154
por éčIz ik ali v o tlIz i t rp otec (Alisma) in pa strelu ša (Sagittaria),
ktera hna izzze ocl svojih velikih, streli ali pušici podobnih listov .