Botanika. fi

7 6
Ob‘án; botanika .
prst vedno množi z gnjilobo odpadlega listja , če se listje vse al i
deloma ne jemlje iz gozda .
Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo , da prst nikakor n e
more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi . Temveč
je o tm o s f é r a (vzduh) tisto skladišče, iz ktercga jemljó rast -
line ta poglavitni svoj Živež . Atinosféra ima, sicer v '000 delih le
dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansk o
obsežnost , se nam ne bo neverjetno zdelo , da ima 8440 biljonov
funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je več kakor dovoljen ,
da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji .
Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline sko z
reže svojega listja , in poskušnje so pokazale , da se je odvzel o
ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen sé zelenim
listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se p a
vendar vodi, v vodi razpuščene, skoz korenine v rastlino .
Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku , moralo bi j e
s časom znatno manj biti v njem . Ali če pomislimo , da se z dihanjem
živali, z gnjitjem in sè sožigom, in zadnjič s hlapenjem i z
vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosfér i
nazaj se pa iz tega razloži to, da ima ona vedno enako mnogo tega
plina v sebi, da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške
opazbe .
Resnično je , da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji ;
upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih
teles, korali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne .
97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kis -
lina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislin o
razkrojivši, njeni ogljenee za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoj e
listje spet izdiha .
Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami
prevideni rastlinski deli, dokler ima solnča svetloba do njih pristop .
To izdihanje kisleca se posebno takrat hitro in močno godi, keda r
se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčev e
kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.).
Mogoče bi tudi bilo , da rastlina, ogljenčevo kislino nepremenjeno
sebi prisvojuje . Mislec , ki ga rastlina oddaja , prišel bi
takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji , tako d a
vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe oddaja . Pa naj bo tema
tako ali tako, vsakako je vknpno delovanje rastline na njen živež
o dkisujoče, t . j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi i z
sebe skoz svoje listje ; kar ostane, to pa porabi za sebe. Zato govori
tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §.179.} .
98 Dasi je bilo zgorej dokazano , da je prst posledek rastlinsk e
rasti, se vendar z druge strani ne dá tajiti , da ima prst v tlé h
neizmérno vgoden vpliv na rast rastlinsko. Ravno od todi je prišl o
mnenje in se ravno zatorej tako dolgo branilo, da je namreč prs t
poglavitni živež rastlinam .l Ali zoper to govori zgorej omenjena
resnica, da so tla sé slabo prstjo , ki vendar dajó neizmérno bo-