Botanika. fi

70
A. Občna botanika,
ganskih izvodov sostavljati iz njihovih prvin, in pričakovati je, d a
se bo to za vse usrečilo .
Drugače se pa ima z organskimi p r v ótnimi ii podobami ,
rt. pr. sé stanico in z njenimi premenbami. Nikakoršen vspeh ne
govori ne najmanj za to, da bi kdaj delala človeška roka tist a
nežna staničja, ki se nevidno kakor same od sebe narejajo iz or -
ganskih sokov.
Zadnjič pridemo do vprašanja, kaj da je vzrok prikazni m
življenja, da prašamo po sili ali moči., ki tú vlada, in ki vzbuj a
delavnost posamnih organov in ki razvija nje in celóto .
Zavolj posebnosti prikazni in snovi, ktere se tu Dokazujejo ,
so mislili poprej, da je vzrok vsakemu življenju posebna neka, mo č
ali sila , ktero so imenovali moč živi. j e n j ali i v n o s t. Ali
napredujoče opazovanje prirode je pokazalo , da se moč" občnih
prirodnih sil, kakor teže in kemijske sorodnosti, toplote, svetlob e
in elektrike razširja tudi na žive stvari, in da se ne ravno majhn o
število Životnih prikazni dáde razložiti iz vpliva teh sil na nje .
Se vé da delajo te sile v rastlinskih in živalskih telesih na mnogokrati
jako zamotani način, ki se jako težko dá razvozlati in razložiti.
Ali prišli so učenjaki do mnenja, da so te občne prirodne sil e
vzrok vsakako večini, če že ne vsem prikaznim Življenja, in da je po -
polnoma, opustiti misel o posebnej moči Življenja, ali da b i
bila pridržati le za neke posamne slučaje, kakor n . pr. za tisto
silo, ki nareja razne podobe organskih teles .
Prikazni rastlinskega življenja .
87 V poprejšnjem smo se spoznali s poglavitnimi vodili , ki veljajo
za življenje rastlin in tudi živali . O vlastnih prikaznih rastlinskega
življenja smo v popisu rastlinskih organov že marsikaj
povedali. Bolj obširno govoriti je vendar potrebno posebno o rej i
rastline . Da se dobro razume, kako da se rastlina redi, to j e
največe važnosti za poljedelstvo in za sejanje in sadenje rastlin sploh ;
saj je od tega odvisen obstanek milj onov ljudi in živali .
Reja rastline .
88 Da zadobimo pravo pomisel o reji rastline, moramo : l . opazovati
njene organe in njihovo opravilo ; 2. preiskovati od zunaj
sprejeti Živež in njegove premenbe v rastlinskem telesu .
O prvej teh dveh toèek poduči nas d r oboslovj e ; gled é
druge točke se pa moramo obrniti do kemij e .
Opravilo staničja .
89 Tako kakor vsaka rastlina, vse eno, ali je velika ali majhna ,
ni nič druzega kakor vsóta, mnogih posamnih stanic, tako je tudi
njeno vkupno življenje vsóta delovanja vseh stanic , iz kterih j e
sostavl jena. Prav vlastna naloga staničji je p r e v a j enje soka